Na pogovoru izpostavili pomen povezovanja znanosti in umetnosti
Razumevanje odnosa človeka do narave lahko poglobijo tudi povezave med znanostjo in umetnostjo, vendar ostaja njihov širši družbeni učinek omejen, so poudarili sogovorniki na pogovoru ob knjigi Zrcala morja, nastali ob 30-letnici delovanja medvladne oceanografske komisije Unesca v Sloveniji. Ob tem so izpostavili zgodnje ozaveščanje mladih.
Pogovor je potekal včeraj v Ljubljani v okviru gostovanja založbe KUD AAC Zrakogled. Dvojezična knjiga Zrcala morja: ko se srečata znanost in umetnost predstavlja preplet raziskovanja morja in umetniških odzivov nanj. Dokumentira tudi projekte, ki so v zadnjih desetletjih opozarjali na lepoto, skrivnosti in obremenitve morskega okolja.
Rdeča nit pogovora je bilo zato povezovanje znanosti in umetnosti ter njuna vloga pri razumevanju morja in okoljskih sprememb. Takšna sodelovanja omogočajo, da se znanstvena spoznanja javnosti predstavijo na dostopnejši in razumljivejši način, saj umetnost kompleksne vsebine približa tudi tistim, ki jih sicer težje razumejo, so poudarili sogovorniki.
Kot osrednjo motivacijo za sodelovanje med raziskovalci in umetniki so izpostavili radovednost, ob tem pa poudarili, da takšna povezovanja zahtevajo tudi odprtost, medsebojno spoštovanje ter pripravljenost za izstop iz ustaljenih okvirov.
Raziskovalka morja Valentina Turk je poudarila, da raziskovalci svoje ugotovitve pogosto predstavljajo skozi grafe, tabele in številke, kar širši javnosti ni vedno blizu. Po njenih besedah umetnost pomaga znanstvene rezultate preoblikovati v razumljivejši jezik in jih približati različnim skupinam ljudi.
Kot dober primer uspešnega sodelovanja je navedla prav knjigo Zrcala morja, ki po njenih besedah združuje razstave, pobude in projekte, povezane predvsem s pojavi v Tržaškem zalivu. Opozorila pa je na pomanjkanje sodelovanja med raziskovalci in lokalnim okoljem ter izpostavila, da je na slovenski obali med domačini na primer še vedno premalo zavedanja o delu Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo.
Multimedijska umetnica Robertina Šebjanič je poudarila, da se umetnost lahko loteva tem, ki so za javnost težke ali kompleksne, in jih odpira na način, ki omogoča drugačno, bolj empatično razumevanje. Trenutno se sama med drugim posveča raziskovanju podvodnega zvočnega sveta, kjer v sodelovanju z raziskovalci razvija idejo o vzpostavitvi zvočne zbirke severnega Jadrana. Ta bi združevala posnetke morskih organizmov in okolja ter prispevala k boljšemu razumevanju življenja v morju, hkrati pa bi javnosti približala sicer skrite in manj zaznavne razsežnosti morskega ekosistema. Tovrstnega arhiva po njenih besedah še ni.
Predsednik Kulturno izobraževalnega društva Pina Borut Jerman pa je opozoril, da sodelovanje znanosti in umetnosti kljub potencialu pogosto ostaja ujeto v galerije, festivale in strokovne kroge. “Oboje ima omejen doseg,” je dejal. Zato kot najpomembnejšo pot do konkretnih sprememb vidi v vključevanju teh vsebin v zgodnje faze izobraževanja. “Edini učinek, ki ga res vidim kot učinkovit, je vstop v zelo zgodnje faze izobraževalnega sistema,” je poudaril.
