Zanimivosti

Med ženskami v Sloveniji zaposlenih in samozaposlenih 39 odstotkov, z vsaj višjo šolo 29 odstotkov

V Sloveniji živi 1.045.000 žensk, kar je 49,8 odstotka vseh prebivalcev. Med njimi je 39 odstotkov zaposlenih in samozaposlenih in 29 odstotkov upokojenk. 29 odstotkov jih ima vsaj višješolsko stopnjo izobrazbe, navaja državni statistični urad pred mednarodnim dnevom žensk, 8. marcem.

Med 1.045.000 žensk je šest odstotkov deklic, ki so mlajše od šest let in so v večini vključene v vrtec. Osnovnošolk je devet odstotkov, dijakinj in študentk sedem odstotkov, brezposelnih je štiri odstotke, tistih, ki so kako drugače neaktivne, pa šest odstotkov.

V letu 2019 je prvič v 160-letni zgodovini, odkar imamo zanesljive podatke o številu prebivalcev na ozemlju Slovenije, število moških preseglo število žensk. V EU imajo manj žensk kot moških še Luksemburg, Malta in Švedska.

Povprečna starost žensk je 45,1 leta, kar je tri leta več od povprečne starosti moških. Njihova najpogostejša imena so Marija, Ana in Maja, med rojenimi od leta 2000 dalje pa Eva, Nika in Sara.

Leta 2019 rojena deklica je lahko ob rojstvu pričakovala, da bo ob enakih življenjskih razmerah dočakala 84,2 leta, kar je 5,7 leta več od istega leta rojenega dečka.

Največ ali 45 odstotkov žensk ima srednješolsko izobrazbo, 29 odstotkov pa je takih, ki imajo dokončano terciarno izobrazbo, torej vsaj višješolsko stopnjo. Med moškimi je takih devet odstotnih točk manj.

Ženske predstavljajo malo manj kot polovico delovno aktivnega prebivalstva. V četrtem četrtletju lanskega leta jih je bilo 449.000, od tega je bilo 90 odstotkov zaposlenih, deset odstotkov pa samozaposlenih in tistih, ki so pomagale v družini. Skoraj polovica delovno aktivnih žensk je imela terciarno izobrazbo. Delovno aktivnih moških s tako izobrazbo je bila nekaj več kot četrtina.

Na vodilnih mestih so ženske v manjšini, a se njihov delež počasi povečuje. Med menedžerji je bilo leta 2019 40 odstotkov žensk. S tem podatkom se je Slovenija v EU-28 uvrstila na četrto mesto za Latvijo, Poljsko in Švedsko.

Ženske so običajno največ odsotne z dela zaradi dopusta, bolezni ali poškodbe ter zaradi materinskega oz. starševskega dopusta. Na čakanju na delo pa jih je bilo pred epidemijo covida-19 in v času bolj sproščenih ukrepov za zajezitev epidemije v tretjem četrtletju leta 2020 štiri odstotke.

V prvem valu epidemije je bilo med aprilom in junijem 2020 na čakanju na delo nekaj manj kot polovica vseh delovno aktivnih žensk, ki so bile takrat odsotne z dela iz različnih razlogov. Prav tako je bil njihov delež znova višji v drugem valu epidemije. V četrtem četrtletju 2020 je bilo na čakanju 27 odstotkov vseh delovno aktivnih žensk, odsotnih z dela.

Stopnja brezposelnosti med ženskami je tudi v zadnjem času tako kot v običajnih razmerah v prejšnjih letih nekoliko višja kot med moškimi. V četrtem četrtletju lani je bilo brezposelnih 5,7 odstotka aktivnih žensk in 4,6 odstotka aktivnih moških.

Med starejšimi od 19 let so tri od štirih žensk mame, med temi pa je največ takih z dvema otrokoma. Slovenija je bila leta 2019 med vsemi članicami EU-28 v vrhu po stopnji delovne aktivnosti žensk v starosti 15 do 64 let z dvema otrokoma. Delovno aktivnih jih je bilo namreč 88 odstotkov.

Statistiki so nenazadnje vzeli pod drobnogled tudi uporabo interneta med ženskami. V prvem četrtletju leta 2020, ko se je epidemija šele začela, je internet redno uporabljalo 86 odstotkov žensk, starih od 16 do 74 let. Moških je bilo odstotno točko več. Vsak dan ali skoraj vsak dan je internet uporabljalo 77 odstotkov žensk v tej starostni skupini. Med moškimi je bilo takšnih dve odstotni točki manj.

Pametne telefone je v prvem četrtletju lani uporabljalo 78 odstotkov žensk v starosti od 16 do 74 let in tri odstotne točke več moških. Pač pa so ženske uporabljale pametne telefone v večjem odstotku kot moški za pošiljanje ali prejemanje e-pošte, brskanje po internetu in za družbena omrežja. Slednja je uporabljalo 70 odstotkov žensk s pametnim telefonom, medtem ko je bil delež med moškimi 13 odstotnih točk nižji.

Ženske nimajo več pomislekov niti pri spletnem nakupovanju. Medtem ko je leta 2010 vsaj en spletni nakup opravila manj kot tretjina žensk v omenjeni starostni skupini, jih je bilo lani takih že 67 odstotkov. Moških je bilo medtem dve odstotni točki več.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button