Konec vsakega leta si ljudje verjetno najbolj zapomnimo po prazničnem vzdušju, ki ga pričara božič. Množično obdarovanje, gledanje kultnih božičnih filmov, odpravljanje po nakupih in kreativno kulinarično ustvarjanje so gotovo nepogrešljive sestavine božičnega časa.
Z vzponom potrošništva in globalizacije je tudi kulinarika postala nekaj, kar povezuje narode po svetu. Danes lahko v domačem kraju ali njegovi neposredni okolici okušamo tradicionalne jedi s celega sveta. Celo v manjših krajih je gastronomska ponudba pestra tudi po geografskem kriteriju. Kljub pospešeni izmenjavi s svetom in kulinarični pestrosti Slovenci ostajamo zvesti svojim tradicionalnim jedem, predvsem v božičnem času.
Katere tradicionalne jedi jemo za božič?
Sladek kruh je zaščitni znak slovenske kulinarike. V različnih predelih Slovenije nosi ta kruh tudi različna pogovoarna imena: tako boste lahko naleteli na poimenovanja, kot so poportnik, poprtnjak, božičnik, mižnik, stolnin in celo župnik. Vse to so sopomenke za tradicionalni sladki kruh v različnih regijah. V nekaterih gospodinjstvih ga v decembrskem času ne manjka, čeprav je klasična orehova potica zasenčila njegovo vlogo na s praznično hrano obloženi mizi. Potica, ki jo je okusil verjetno že vsak Slovenec, je branilka tradicionalnega pridiha pri nas: lahko jo napolnimo z orehi, mandlji, makom, medom in skuto. Nemalokrat boste lahko zasledili recepte tudi za potico z ocvirki.
Klasična božična večerja se pri nas začne z juho: največkrat se v globokih krožnikih znajdeta kokošja ali pa gobova juha s smetano.
Glavne jedi se osredotočajo na meso, predvsem svinjsko ali telečje. Pečenka je značilna glavna jed, ki se ob tem času pogoste znajde na praznično obloženi mizi. V šali bi lahko dejali, da že mora imeti posebno mesto v naši kolektivni mentaliteti, če ji je Josip Jurčič posvetil novelo.
Možnosti prilog varirajo – sočno pečenemu mesu lahko družbo delajo mlinci, kislo zelje ali krompir. Če želimo, da je glavna jed dovršena, je pomembna predvsem izbira omake; meso se največkrat znajde v jabolčni in holandski.
Kaj pa sladice?
Katere tradicionalne sladice nam ob koncu decembra popestrijo kulinarično doživetje? V teh hladnih časih se v pečici največkrat znajdejo medenjaki, rolade, čokoladne kroglice, mafini in tudi torte. Kakšnega okusa bodo zgoraj omenjene sladice, je odvisno od naših želja. Kombinacije tukaj praktično niso omejene.
Obvezni so seveda tudi božični piškoti, ki s toplim napitkom obujajo spomine na minule božične dogodivščine. Lahko so različnih oblik in okusov. Med drugim poznamo cimetove, vanilijeve, orehove, marcipanove, ingverjeve in kakavove piškote, ki se pojavljajo v različnih oblikah. Ko pripravimo maso z vsemi sestavinami, se lahko prepustimo domišljiji in jih poljubno oblikujemo. Ne smejo manjkati predvsem tisti v obliki božička, zvezdic, krogcev in tudi trdicionalnih božičnih živali.
Skupno eksperimentiranje s sladicami je zabaven in koristen način povezovanja družinskih članov. Po obedu lahko ob dobrem (in tudi manj dobrem) božičnem filmu okušamo sadove božičnih pekovskih zmag ter se prepustimo čarom praznikov.
