Pametno stranišče, ki prepozna osebo na podlagi njenega “analnega odtisa”, je danes prejelo satirično nagrado Ig Nobel, ki jih podeljujejo za deset najbolj nenavadnih ali trivialnih dosežkov v znanosti. Nagrajeno stranišče, katerega glavni namen je iskanje znakov bolezni, so razvili na kalifornijski univerzi Stanford v ZDA.
Podobno kot prstni odtis naj bi bile tudi gube na sluznici analne odprtine, znane kot analni odtis, edinstvene. Kamere na pametnem stranišču fotografirajo zadnjico osebe in analizirajo te gube, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Namen stranišča je iskanje znakov bolezni z analizo blata in urina. Kamere namreč poleg analne odprtine fotografirajo tudi blato in v njem iščejo znake bolezni, kot sta rak ali sindrom razdražljivega črevesja. Priloženi so tudi testni trakovi, s katerimi je mogoče v urinu zaznati snovi, povezane z različnimi zdravstvenimi težavami, denimo glukozo ali rdeče krvničke.
“Naše kopalnice, ki pogosto veljajo za najbolj zasebne prostore, lahko postanejo tihi varuhi našega zdravja,” je na podelitvi dejal Seung-min Park, asistent za urologijo na univerzi v Stanfordu. Po njegovih besedah je namen tovrstnih izumov preventivno zdravstveno varstvo zliti z vsakdanjimi opravili.
Nagrade Ig Nobel vsako leto podeljuje revija za znanstveni humor Annals of Improbable Research. Zmagovalci poleg trofeje prejmejo bankovec v vrednosti desetih bilijonov zimbabvejskih dolarjev.
Namen te satirične nagrade je “počastiti dosežke, ki ljudi naprej nasmejijo, nato pa jih prisilijo k razmisleku”. Ime nagrade je besedna igra, ki parodira Nobelovo nagrado – ignoble namreč v angleščini pomeni sramoten oziroma nečasten.
“Danes se morda smejimo misli na pametno zdravstveno stranišče, vendar je s tem priznanjem postalo jasno, da je potencial za pozitiven vpliv na zdravje tudi v naših najbolj zasebnih trenutkih ogromen,” je poudaril Park in dodal, da nagrada “služi kot poklon raziskovalcem, mentorjem in vizionarjem, ki si upajo iskati odgovore na nekonvencionalnih mestih”.
Poleg stranišča so bile nagrajene tudi druge raziskave. Ena od njih je denimo preučevala dolgčas učiteljev in učencev, druga možgane ljudi, ki so vešči govorjenja nazaj, v okviru tretje pa so raziskovalci oživljali pajke, da bi jih uporabili kot orodje za prijemanje.