Pravnica pri Nasi Rebecca Bresnik: Slovenija je država vesoljskih tehnologij (intervju)

Rebecca Bresnik je strokovnjakinja za vesoljsko pravo pri Nasi, kjer med drugim sodeluje pri projektu Artemis, s katerim Nasa želi na Luno ponovno poslati ljudi. Nadeja si, da bo k projektu s svojimi raziskavami vesolja prispevala tudi Slovenija. Z možem, astronavtom slovenskih korenin, je bila tudi prisotna pri našem podpisu sporazuma Artemis.

Rebecca Bresnik je pomočnica glavnega svetovalca za mednarodno in vesoljsko pravo pri ameriški vesoljski agenciji Nasa, kjer tudi vodi skupino za mednarodno pravo. Je tudi glavna zastopnica za pravna vprašanja, povezana z Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), kot so nakupi transportnih sredstev za Nasine astronavte in zakupi transportov, če izstrelitev poteka iz drugih držav. Pravno svetuje tudi na področju komercializacije ISS, še posebej glede pravnega okvira za vesoljski turizem.

Pomembno vlogo igra tudi v Nasinem projektu Artemis, cilj katerega je v naslednjih nekaj letih pristati z astronavti na Luni in jim omogočiti, da tam delajo in živijo dlje časa. V sklopu programa med drugim skrbi za pogajanja o sporazumih za novo lunarno postajo Gateway, ki bo krožila okoli Lune, pomagala pa je tudi pri pripravi sporazumov Artemis, ki vzpostavljajo okvir načel za sodelovanje med državami pri civilnem raziskovanju vesolja na varen, trajnosten in miren način. Slednjega je v petek kot 39 država podpisala tudi Slovenija.

Kot je v pogovoru za STA dejala Nasina pravnica, jo zelo veseli, da je Slovenija postala del družine sporazumov Artemis. “Slovenija s sodelovanjem v sporazumih izkazuje svojo zavezanost mednarodnemu sodelovanju pri raziskovanju vesolja in se pridružuje svetovnim prizadevanjem za zagotavljanje miroljubne in trajnostne rabe vesolja, ki je ključna v zlati dobi raziskovanja zvezd. Veselimo se tudi, da bomo izvedeli, kako bi Slovenija lahko prispevala k programu Artemis,” je poudarila.

Sporazumi Artemis, ki jih je Nasa predstavila leta 2020, opisujejo prakse, ki bi jih morale države podpisnice upoštevati pri raziskovanju vesolja, in temeljijo na Pogodbi o vesolju iz leta 1967 in povezanih mednarodnih sporazumih. Vključujejo določbe o mirnem sodelovanju, varni in trajnostni rabi vesoljskih virov, zagotavljanju transparentnosti in odgovornosti pri dejavnostih, povezanih z raziskovanjem vesolja, reševanju sporov in drugih vidikih sodelovanja.

Partnerske države se s podpisom med drugim zavezujejo, da bodo na pregleden način javno opisovale svoje politike in načrte, povezane z raziskovanjem vesolja, in javno objavljale svoje znanstvene podatke ter tako zagotovile, da bo, kot tudi izpostavlja Rebecca Bresnik, “imel ves svet koristi od raziskovalnega potovanja programa Artemis, ki bo človeško posadko popeljal preko nizkozemeljske orbite, kjer smo bili sicer prisotni zadnjih 20 letih”.

V sklopu programa je Nasa konec leta 2022 izvedla misijo Artemis 1, ko je v Lunino orbito poletelo vesoljsko plovilo Orion brez posadke. “To je bila izjemno uspešna misija, s katero smo preverili tako tehnične kot programske zmogljivosti plovila in pridobili pomembne informacije o tem, kako ga izboljšati, preden na Luno poleti človeška posadka,” je dejala Bresnik.

Do nedavnega je sicer veljalo, da bo konec letošnjega leta že stekla odprava Artemis 2, s katero bodo štirje astronavti poleteli okoli Lune, vendar pa so jo v začetku leta zaradi zamud pri razvoju opreme zamaknili. Kot je poudarila Rebecca Bresnik, se odprava tako ne bo zgodila pred septembrom 2025. “Ker bo to misija s človeško posadko, želimo v prvi vrsti poskrbeti, da bodo naši astronavti med izvajanjem te misije varni. Na misijo se sicer aktivno pripravljamo,” je izpostavila.

Posledično se za eno leto zamika tudi misija Artemis 3, ko bodo astronavti dejansko stopili na površje Lune. Če bo šlo vse po načrtih, se bodo ljudje torej ponovno vrnil na Luno leta 2026. “Seveda moramo najprej počakati in se učiti iz misije Artemis 2, ter, tako kot pri misiji Artemis 1, pridobiti pomembne informacije in si prizadevati za odpravo morebitnih tveganj,” je poudarila.

V sklopu programa bo na Luno sicer prvič stopila ženska, prav tako temnopolti astronavt in prvi neameriški državljan. Posadka pa bo z uporabo inovativnih tehnologij raziskala večji del luninega površja kot kdaj koli prej.

Po besedah Rebeke Bresnik njihov cilj ni zgolj pristati na Luni in se vrniti na Zemljo, temveč trajnostna prisotnost na površju Lune. Astronavti bodo tako tam delali in živeli dlje časa. Vse, kar se bodo tam naučili, bodo prenesli na Zemljo ali pa bodo to znanje uporabili za nadaljnje raziskovanje vesolja onkraj Lune, je dejala. Nenazadnje se bodo lahko dolgoročno pripravili tudi na astronavtske misije na Mars.

“Na Luninem površju želimo raziskati tamkajšnje vire in ugotoviti, kateri bi lahko koristili Zemlji in prispevali k boljšemu življenju na njej. Vsi se zelo veselimo odkritij, ki nas čakajo, in tega, kako bomo pridobljeno znanje lahko prenesli na druge misije. To je podobno, kot pri taborjenju. Ko se prvič odpravite na taborjenje, verjetno tam ne boste prvič postavili šotora in nosili pohodniških čevljev. Šotor boste najprej postavili na svojem dvorišču in uhodili pohodniške čevlje. Podobno poteka učenje na Nasi in na ISS, od koder znanje in veščine zdaj prenašamo na Luno, vse, kar se bomo naučili na Luni, pa bomo prenesli na Mars,” je dejala.

Raziskovanje jim bo po njenih besedah omogočilo odkriti, kakšne so lahko koristi za ljudi in človeško raso, ki tudi presegajo življenje na Zemlji. Ob tem pa se veseli dejavnosti, ki jih bo v vesolju izvajala Slovenija, in upa, da bo s svojimi raziskavami sodelovala in prispevala tudi k programu Artemis.

Slovenija po besedah Nasine pravnice veliko obeta na področju raziskovanja vesolja, saj ima strokovno znanje in izkušnje na tehnološkem področju. “Imela sem priložnost obiskati nekaj slovenskih univerz, tako tehničnih kot pravnih, in videla, da je zanimanje za vesolje precejšnje in se še povečuje,” je izpostavila. Pozdravila je mnoge prebojne uspehe slovenskih podjetij, kot je izstrelitev satelitov v vesolje. “S tem ste res pritegnili pozornost in vzbudili zavedanje mednarodne javnosti, da je Slovenija država vesoljskih tehnologij. Dejstvo, da ste že pred izstrelitvijo imeli domačo vesoljsko zakonodajo, pa kaže na to, da vam ni vseeno in da ste tudi odgovoren vesoljski akter,” je poudarila.

Kot pomemben korak Slovenije, pa je izpostavila tudi njeno uradno zaprositev za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji (Esa), ki je Nasina pomembna partnerica in s svojimi zmogljivostmi igra ključno vlogo pri različnih projektih.

Rebecca Bresnik je pred približno 12 leti v imenu Nase sklenila sporazum z Eso za zagotovitev servisnega modula, enega od glavnih sestavnih delov plovila Orion, ki bo Nasino posadko v sklopu programa Artemis popeljal v vesolje. Esa pa med drugim z Japonsko agencijo za raziskovanje vesolja za lunarno postajo Gateway gradi tudi mednarodni bivalni modul. Kot je dejala Bresnik, Nasa in Esa nenazadnje razmišljata o dodatnem sodelovanju, ki bi lahko potekalo na površju Lune.

Ob tem je poudarila, da Gateway, ki je del programa Artemis, ne temelji le na mednarodnih partnerstvih, temveč je pri projektu pomembno tudi javno-zasebno partnerstvo. Njeno delo zato ne temelji le na pripravi sporazumov med državami, temveč tudi na sklepanju različnih pogodb s komercialnimi podjetji.

Med drugim je pomagala vzpostaviti pravni okvir za zasebne astronavtske polete na ISS. Povedala je, da se je pred kratkim zaključila tretja tovrstna misija. Kot uspešna pravnica z dolgoletnimi izkušnjami pa se nadeja, da bo ob načrtovanju pristanka človeške posadke na Luni sodelovala tudi pri vzpostavitvi pravnega okvira za dejavnosti na njenem površju.

Ob tokratnem obisku Slovenije je Rebecco Bresnik spremljal tudi mož, Nasin astronavt slovenskih korenin, Randolph Bresnik, ki je bil prisoten tudi na podpisu sporazuma Artemis. Oba na Nasi delata že 20 let. Randolph Bresnik trenutno služi kot pomočnik vodje astronavtskega urada za raziskovanje, ki vodi razvoj in testiranje vsega, kar bo delovalo preko nizkozemeljske orbite na misijah Artemis.

Ko je bil Randolph na misiji na ISS, je bila Rebecca glavna odvetnica za ISS. “Rada se pošalim in pravim, da sem edina soproga, ki je še vedno lahko svojemu možu govorila, kaj naj počne, ko je bil v vesolju,” je dejala. Da sta njuni službi tako prepleteni, si šteje za poseben privilegij.

“Velikokrat drug drugemu postavljava vprašanja, ki nama pomagajo, da bolje poznava vlogo obeh in tako tudi bolje opravljava svoje delo,” je povedala. Zakonca pa ne združuje samo ljubezen do vesolja, temveč tudi do Slovenije. Skupaj sta jo obiskala že nekajkrat, tokrat, da bi pozdravila njen podpis sporazuma Artemis. “Veseli me, da sva si to izkušnjo lahko delila in prišla podpreti Slovenijo,” je dejala.

Rebecca Bresnik si v prihodnosti želi, da bi vsi, naj gre za vesoljskega pravnika, politike, mamo in očeta, ki želita svoje otroke peljati na počitnice, imeli možnost odpotovati v vesolje in videti Zemljo z druge perspektive. “Mislim, da bi potem, ko bi se s to perspektivo vrnili na Zemljo, do nje imeli tudi drugačen odnos, predvsem pa drug go drugega,” je poudarila.

Back to top button