Na okrogli mizi strokovnjaki med drugim opozorili na preveliko količino zaužitega mesa

Za trajnostni razvoj moramo začeti razmišljati o spremembah prehrambenih navad, so se na današnji okrogli mizi v sklopu Festivala hrane za možgane strinjali strokovnjaki. Menijo, da moramo zmanjšati količine zaužitega mesa. O tem, ali bo laboratorijsko meso kdaj nadomestilo konvencionalno pridelavo mesa, pa je težko govoriti, so poudarili.

Vodja Raziskovalnega centra za socialno psihologijo in predavateljica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Tanja Kamin je opozorila, da imamo v Sloveniji precej problematične prehranjevalne navade. Kot velik problem je izpostavila uživanje prevelikih količin mesa, tudi sladkorja in alkohola ter uživanje premajhnih količin sadja in zelenjave. Po njenih besedah je zato nujno tovrstne prehranjevalne navade nasloviti. “To ne pomeni, da bi se zdaj morali popolnoma odrekati mesu. Dobra alternativa je že, da izpuščamo meso iz svojih dnevnih obrokov,” je dejala.

Kot primer dobre prakse pri uvajanju sprememb prehrambenih navad je izpostavila intervencijo, ki so se je lotili na fakulteti za družbene vede in v sklopu katere so na kampusu začeli s spodbujanjem k bolj trajnosti prehrani. Fakultetno vodstvo se je zavezalo, da bodo pogostitve ob dogodkih sledile usmeritvam planetarnega menija, pripravili pa so tudi določene kriterije za ponudnike hrane na fakulteti.

Sogovorniki so danes razpravljali o alternativah pridelave in predelave mesa, tudi o laboratorijskem mesu. Po besedah predstojnice katedre za biokemijo in kemijo živil na ljubljanski biotehniški fakulteti Nataše Poklar Ulrih je trenutno zaradi visoke cene in tehnoloških primanjkljajev še težko govoriti o tem, ali bo laboratorijsko meso nadomestilo konvencionalno pridelavo mesa.

Z njo se je strinjal tudi rektor Univerze v Ljubljani in redni profesor na ljubljanski veterinarski fakulteti Gregor Majdič, ki je zatrdil, da trenutno še ni nobenega dokaza, da bi laboratorijsko meso lahko proizvajali v velikih količinah. Opozoril je tudi, da pridelava laboratorijskega mesa ni tako trajnostna, kot se zdi, saj da je postopek energetsko zelo potraten.

Kot obetavne alternative tradicionalnim živalskim beljakovinam so strokovnjaki izpostavili žuželke. Vodja laboratorija za prehrambeno kemijo na kemijskem inštitutu Alen Albreht je dejal, da je ob tem pomembno tudi, s kakšno krmo se hranijo te žuželke. Na inštitutu so zato začeli s projektom, v katerem bodo raziskali, kako prehrana žuželk vpliva na njihovo sestavo oz. spojine, ki imajo lahko blagodejen učinek tudi na zdravje človeka.

Sogovorniki so se dotaknili tudi prehranskih dopolnil. Strinjali so se, da slednja ne smejo biti nadomestek za prehrano. Po besedah Nataše Poklar Ulrih jih pri uravnoteženi prehrani tudi sploh ne potrebujemo. Majdič pa je opozoril, da prehranska dopolnila v veliki meri niso regulirana, zato so glede njihovih priporočil prisotna številna zavajanja. “Ravno zato je toliko bolj pomembno, da vemo kaj jemo,” je dejal.

Raziskovalka na odseku za računalniške sisteme Instituta Jožef Stefan Barbara Koroušić Seljak je ob tem poudarila pomembnost digitalnih rešitev, ki potrošnikom pomagajo pri izbiri zdravih prehranskih navad. V sodelovanju z inštitutom za nutricionistiko Nutris med drugim razvijajo mobilno aplikacijo Veš kaj ješ, s katero uporabnik lahko odčita črtno kodo na embalaži živila in s tem dobi osnovne informacije o živilu.

Po njenih besedah bodo v kratkem lahko ponudili tudi aplikacijo, ki bo omogočala bolj poglobljene informacije. “Posameznik bo lahko dobil informacije ne samo o enem živilu, ampak tudi o kombinacijah živil,” je napovedala.

Back to top button