Odprtje Biotehnološkega stičišča Nacionalnega Inštituta za biologijo pomeni začetek nove dobe znanstvenega odkrivanja, inovacij in sodelovanja s podjetji, je na današnji otvoritveni slovesnosti povedala direktorica inštituta Maja Ravnikar. Novo stičišče v vrednosti okoli 36 milijonov evrov bo namreč omogočilo boljše pogoje za raziskovanje.
Direktorica inštituta za biologijo Maja Ravnikar je na današnji otvoritvi dejala, da je izgradnja Biotehnološkega stičišča (BTS-NIB) za inštitut velik napredek. “Omogočil nam bo odlične raziskave, umestitev nove opreme v to infrastrukturo, nadaljevanje tako mednarodnega sodelovanja kot sodelovanja z državno upravo in podjetji, bistveno večja pa bo tudi možnost obiska raziskovalcev,” je dejala Ravnikar.
Prepričana je, da bodo z novim stičiščem lahko bolje naslovili pomembna vprašanja našega časa, povezana s trajnostno, izumiranjem živalskih vrst in zdravstvom. “Današnje odprtje pomeni začetek nove dobe znanstvenega odkrivanja, inovacij in sodelovanja s podjetji,” je poudarila.
Slovesnega odprtja se je udeležil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki je nove prostore Biotehnološkega stičišča označil za pomembno pridobitev na znanstveno-raziskovalnem področju. “Nova stavba predstavlja izredno pomemben napredek pri materialnih pogojih. Če imamo ustrezne prostore za raziskave in pa še bolj pomembno, ustrezno raziskovalno opremo, je seveda delovanje raziskovalcev bistveno lažje in bolj učinkovito,” je dejal.
Ob tem je tudi poudaril, da BTS-NIB predstavlja začetek vala inovacij na znanstveno-raziskovalnem področju v Sloveniji, ki jih načrtujejo na ministrstvu in znašajo okoli 500 milijonov evrov. Kot je dejal, so prvič na ministrstvu pripravili tudi strategijo ozelenitve raziskovalne infrastrukture, v katero bodo investirali okoli dve milijardi evrov.
“Želimo, da se bistveno izboljša financiranje tako znanosti kot visokega šolstva, zato tudi predlagamo dvig financiranja visokega šolstva in še dodaten dvig financiranja znanosti. Tukaj je seveda predvsem izpostavljeno področje inovacij,” je dejal.
Gradnja BTS-NIB je po dolgoletnih prizadevanjih stekla poleti 2021. Prva etapa gradnje se je zaključila jeseni 2022, ko sta se v stavbo preselila oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo ter oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka. Jeseni 2023, ko sta bila gradnja in opremljanje stavbe v celoti zaključena, so se vanjo preselili še oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov ter skupne službe. Prostori in raziskovalna oprema BTS-NIB so na voljo tudi Morski biološki postaji Piran. Investicija v BTS-NIB skupaj obsegala okoli 36 milijonov evrov, od tega je 80 odstotkov evropskih kohezijskih sredstev, 20 odstotkov pa sredstev iz državnega proračuna.
Kot poudarjajo na NIB, novi prostori in laboratoriji omogočajo poleg raziskovalnega dela tudi organizacijo specializiranih strokovnih izobraževanj na mednarodni ravni. Po njihovih navedbah BTS-NIB omogoča širitev raziskovalnih področij in pomeni bistveno izboljšane pogoje za izvajanje raziskav, ki se osredotočajo na okolje, onesnaževanje, podnebne spremembe, biotehnologijo, zagotavljanje zdrave in varne hrane ter zdravja rastlin, živali in ljudi. Evropska komisija je BTS-NIB prepoznala kot vzorčni projekt – vrhunsko znanstveno infrastrukturo, ki bo NIB omogočal razvojni pospešek doma in v regiji.
Na današnjem dogodku so podelili tudi nagrade Miroslava Zeia, poimenovane po enem od ustanoviteljev inštituta. Veliko nagrado za življenjsko delo je prejela Meta Virant-Doberlet, danes svetovno uveljavljena znanstvenica, ki je pomembno prispevala k uveljavitvi biotremologije kot novega raziskovalnega področja ter tako pripomogla k postavitvi NIB na svetovni zemljevid izjemnih raziskovalnih inštitucij.
Nagrado za izjemne znanstveno-raziskovalne ali razvojne dosežke v zadnjih petih letih na področju dejavnosti NIB je prejela redna profesorica molekulske biologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Maja Čemažar. V obrazložitvi nagrade so zapisali, da s svojim znanstveno-raziskovalnim delom pomembno prispeva k razvoju translacijske onkologije, tako na področju pridobivanja novih znanstvenih spoznanj, kot tudi skrbi za njihovo implementacijo v aplikativna področja zdravljenja tumorjev pri živalih ter prenosu znanj v humano onkologijo.
Nagrado za izjemni prispevek na področju dejavnosti NIB pa je prejela Magda Tušek Žnidarič, in sicer za delovanje na področju presevne elektronske mikroskopije, s katerim je bistveno prispevala k vrhunskosti in uspešnosti tako oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo kot tudi ostalih oddelkov NIB.
Nagrado Miroslava Zeija za izjemno doktorsko delo so prejele Ana Fortič, Anja Pecman in Bernarda Majc.
