AktualnoSlovenijaLokalnoUncategorized

V Trnovskem gozdu povečan obseg sečnje zaradi nujnih načrtovanih ukrepov

V Trnovskem gozdu se je v zadnjih dveh letih obseg sečnje po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije povečal v obsegu do 70.000 kubičnih metrov letno. Po pojasnilih vodje tolminske enote zavoda Eda Kozoroga je bilo treba namreč izvesti nekatere nujne načrtovane ukrepe, zlasti uvajanja gozdov v obnovo, nadaljevanja in zaključke obnov gozda.

O sečnji v Trnovskem gozdu je beseda tekla na četrtkovi videokonferenci, , ki sta jo organizirala Regijska razvojna agencija Severne Primorske in Konzorcij za les Severne Primorske, na kateri so o tem spregovorili domačini in strokovnjaki. Na strah domačinov o škodljivosti poseka se je odzval Kozorog in med drugim dejal, da so sečnjo povečali zaradi nekaterih nujnih ukrepov.

Dejal je tudi, da se zaradi povečanega obsega sečenj trenutno v Trnovskem gozdu izvajajo dela na 23 sečiščih, ki še niso zaključena. Zavod za gozdove skupaj z gozdarsko inšpekcijo redno vrši nadzor sečišč. Pri tem pa je pri sedmih sečiščih ugotovil kršenja predpisov, saj se ne izvaja sprotnega sečnega reda, so besede Kozoroga danes povzeli v zavodu.

Preden bo zavod delovišča prevzel, bo treba odpraviti pomanjkljivosti, kar pomeni, da morajo izvajalci del odpeljati vse gozdne lesne sortimente iz gozda, zagotoviti ustrezni gozdni red ter sanirati poškodbe na gozdnih prometnicah in na gozdnem mladju, ki so nastale pri sečnji.

Po Kozorogovih besedah je pri izvajanju trenutno veljavnih načrtov za gospodarjenje z gozdovi močno porušena dinamika letnih sečenj zaradi sanacij velikih ujm v državnih gozdovih, najprej žledoloma v letu 2014, nato gradacije podlubnikov v letih 2016-2018, ki je prizadela predvsem idrijske in črnovrške gozdove, ter državne gozdove na Postojnskem in Kočevskem. Zato so v letih 2014-2018 v Trnovskem gozdu izvajali le nujne sanitarne sečnje v obsegu do 20.000 kubičnih metrov, kar predstavlja manj kot polovico letnega možnega poseka, ki znaša okoli 54.000 kubičnih metrov.

Po navedbah omenjenega zavoda drevje ponekod v gospodarskih gozdovih še vedno močno presega sečno zrelost, kar se kaže v razvrednotenju lesa, predvsem v pogostem pojavljanju rdečega srca pri bukvi. Redna sečnja se izvaja z zastornim in skupinsko postopnim gospodarjenjem, golosečni sistem pa je v Sloveniji prepovedan.

Pomladitvene sečnje se izvajajo po naravni poti, brez umetne sadnje, pogoj za to pa je ustrezen delež pomlajenih sestojev. Umetna obnova s sajenjem sadik gozdnih drevesnih vrst se izvaja samo na površinah, ki jih je v preteklih letih prizadel vetrolom ali napad podlubnikov. Po osmih letih veljavnosti je realizacija možnega poseka le 51 odstotkov možnega poseka, ob sedanji dinamiki sečenj bo realizacija sečenj ob izteku veljavnosti načrta realizacija komaj 75 odstotkov možnega poseka.

“Zavod za gozdove Slovenije spoštuje in ceni skrb javnosti za stanje Trnovskega gozda, saj se zaveda njegovega izjemnega pomembna tako na lokalni kot na državni ravni. Trnovski gozd je državni gozd z najstarejšo tradicijo načrtnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Ravno pred 250 leti je bil izdelan prvi načrt za Trnovski gozd na načelu trajnosti, ki ima izjemno poudarjene ekološke in socialne funkcije gozda,” so še zapisali v zavodu.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button