V luči porasta sovražnega govora predstavili Zavezo za strpnost in kulturo

Prejšnji teden so pri stranki Svoboda predstavili pisni dokument Zaveza za strpnost in (politično) kulturo. Kandidati in kandidatke Svobode za evropske volitve so se s podpisom zavezali k spoštovanju človekovega dostojanstva in preprečevanju širjenja sovražnega govora. V podpis so jo poslali vsem kandidatkam in kandidatom za evropske poslanke in poslance, političnim strankam oziroma vodstvom strank ter javnim funkcionarkam in funkcionarjem, seznam podpisanih pa bodo javno objavili 5. junija.

Podpisani se med drugim zavezujejo k spoštovanju človekovih pravic, človekovega dostojanstva, strpnemu in resnicoljubnemu demokratičnemu dialogu, enakopravnosti spolov, preprečevanju širjenja sovražnega govora, osebne diskreditacije in podpihovanja sovraštva na spletnih platformah ter strankarskih medijih.

Razlikovanje med svobodo govora in govorjenjem mnenj

Demokratična razprava temelji na strpnemu dialogu. Sovražni govor ta strpni dialog spodkopava. Ne le to – kakršnokoli spodbujanje nestrpnosti in sovražnega govora, pogosto na podlagi spola, barve kože, verske ali etnične pripadnosti ali spolne usmerjenosti, je v neskladju s slovensko ustavo ter kazensko zakonodajo.

»To, da lahko na glas povemo, kar mislimo, smo kritični, dajemo pripombe, je velika pridobitev pravne države pri nas, zapisana pa je tudi kot svoboda izražanja v Ustavi. Seveda pa mora biti vse to: kritike, pripombe, ideje, povedano na dostojen način, s katerim ne žalimo nikogar. To nam manjka tako v Sloveniji kot v Evropski uniji (…) Svoboda izražanja je naša pravica. Seveda pa moramo to narediti na način, da ne posegamo v pravice in dostojanstvo drugih ljudi. Ko bomo to dosegli v Sloveniji, bo Slovenija vsekakor boljša družba, ljudje pa bodo bolj srečni,« je povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Porast sovražnega govora potencirajo družbena omrežja

Kot so zapisali pri Svobodi, je: »Porast sovražnega govora, ki jo omogočajo in potencirajo družbena omrežja, postalo ena od najpogostejših metod širjenja razdiralne retorike na lokalni, državni, evropski in svetovni ravni, ki v naše družbe vnašajo nelagodje ter ogrožajo duševno in fizično dobrobit naših državljank in državljanov. Zaskrbljeno opažamo, da so ti napadi na posameznice in posameznike tudi koordinirani in organizirani za namen ustvarjanja sovražnega ozračja, povečanja dosega na družbenih omrežjih in odvračanja pozornosti, tudi od iskanja rešitev za aktualne družbene probleme.«

Ves čas se iščejo nove rešitve za preprečevanje sovražnega govora. Na evropski ravni je v veljavi akt o digitalnih storitvah, ki med drugim ureja pravila moderiranja vsebin na spletu, zavezuje k odstranitvi nelegalnih vsebin in krepi varnost ter zaupanje v digitalne storitve. Ta akt je Vlada Republike Slovenije v začetku leta prenesla tudi v slovenski pravni red, vendar še ne deluje v celoti, saj velike spletne platforme trenutno zaradi pomanjkanja preverjevalcev dejstev, moderatorjev vsebin in splošnega dodeljevanja virov zanemarjajo manj številčne jezike po Evropski uniji, kot je slovenščina.

»V Sloveniji je sovražni govor kaznivo dejanje. Večkrat se srečujemo z vprašanji: kaj pa sploh je sovražni govor? Sovražni govor je natančno definiran v kazenskem zakoniku, za sankcijo pa je predpisana tudi kazen, če ga nekdo izvaja. Nedolgo tega smo tudi na ministrstvu za digitalno preobrazbo sprejeli zakon o prenosu uredbe o izvajanju akta o digitalnih storitvah, s katerim se sankcionira sovražni govor, ki je nezakonit v Sloveniji, tudi na spletnih platformah. Žal samo z zakoni in egulacijo ne bomo uspeli doseči v družbi stanja, ki si ga želimo. Zato je potrebno sodelovanje nas vseh, potrebno je ozaveščanje, potrebno je zavedanje, da z razširjanjem sovražnega govora povzročamo veliko škodo in posledice so lahko res grozljive,« je povedala ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.

Ob predstavitvi Zaveze za strpnost in (politično) kulturo, so pozvali vse politične stranke ter kandidatke in kandidate za evropske volitve, naj se jim pri podpisu pridružijo. V sredo bodo tako javno objavili vse podpisnice in podpisnike oziroma stranke.

Sočasno še spletna kampanja proti sovražnemu govoru

Sočasno so napovedali zagon spletne kampanje, v sklopu katere se bodo na osebne sovražne komentarje neposredno odzivali s strpnim in vključujočim odgovorom. Po njihovem mnenju lahko tako prispevajo k demokratičnemu dialogu in pomiritvi nebrzdanih negativnih čustev posameznic in posameznikov. »Verjamemo, da je nestrinjanje s stališči javnih oseb mogoče izraziti s konstruktivno in nesovražno kritiko, osebne diskreditacije in sovražni govor pa moramo ustaviti,« so še zapisali.