Prosti strelec ali nova lovka koprske gradbene hobotnice?

Nadaljujemo novinarsko raziskavo o gradbeni hobotnici, ki že dobro desetletje nadzira stanovanjsko gradnjo v Kopru na način, ki je povzročil hudo pomanjkanje stanovanj – v glavnem kot posledico preprečevanja vstopa konkurentom Grafista na trg stanovanjske gradnje v mestu. V praksi se to manifestira tako, da edini graditelj stanovanj v Kopru odira kupce novozgrajenih stanovanj. 

O pojavu Miloša Zarića iz Ljubljane in njegovih poskusih blokiranja gradbenega dovoljenja za stanovanjsko sosesko Nova smo poročali domala vsi mediji. Omenjeni Miloš Zarić je ves čas ustvarjal vtis, da se pojavlja kot prosti strelec, ki ni povezan z akterji koprske gradbene hobotnice. Raziskali smo tudi to povezavo in naše ugotovitve so ravno nasprotne – Miloš Zarić je v Kopru angažiran kot (pod)izvajalec gradbene hobotnice. 

 

Ozrimo se nazaj: 

Koprska gradbena hobotnica je utemeljena z dejanji nekdanjega koprskega župana Borisa Popovića in podjetja Grafist, ki sta imela za cilj stanovanjsko gradnjo v mestu postaviti pod popoln nadzor omenjene firme. Vse seveda s ciljem ustvarjanja enormnih finančnih zaslužkov. 

Kot smo že poročali, prva konkretna dejanja hobotnice segajo v leto 2012, ko Grafist v Kopru ni imel v lasti nobenega zemljišča, primernega za večstanovanjsko gradnjo. Na drugi strani sta podjetji MM Investicije in NLB Leasing razpolagali z zemljiščem, primernim za gradnjo več kot tisoč stanovanj (na območju TonCity), Primorje (oziroma Stavbenik) in Mestna občina Koper (MOK) pa še nekaj zemljišč, primernih za večstanovanjsko gradnjo več sto stanovanj. 

Od leta 2012 do 2018 so načrt uresničili in Grafist je pridobil več ekskluzivnih občinskih zemljišč: z nakupom prek neposredne pogodbe je postal lastnik 16.000 kvadratnih metrov občinskega zemljišča na območju Levjega gradu; ob tem je Grafist zopet brez javnega razpisa (s Stavbenikom kot vmesnim členom) postal lastnik občinskega dela zemljišča in kompleksa Solis, kar mu je omogočilo, da je tudi preostale dele kompleksa pozneje pridobil v svojo last.

Zahvaljujoč omenjenim nakupom je Grafist lahko vstopil na trg stanovanjske novogradnje v Kopru kot eden od večjih udeležencev. To je v praksi pomenilo, da bi lahko s kakovostjo in ugodnimi cenami tekmoval s konkurenti. Toda poštena in transparentna tekma ni bila v interesu Popovića ali Grafista, zato je Popović med leti 2016 in 2018 z razvpitim odlokom o parku preprečil gradnjo okoli tisoč stanovanj podjetjema NLB Leasing in MM Investicije. Dodatno je še – z novim odlokom – preprečil gradnjo na zemljišču Primorja v stečaju v Beblerjevi ulici (za približno 70 stanovanj) – in to zgolj tri dni pred javno dražbo, na kateri bi se za nakup tega zemljišča potegovala tudi potencialna konkurenca. 

Z zgoraj opisanimi dejanji je Grafist uspel postati edini graditelj stanovanj v Kopru (s kar 90 odstotki tržnega deleža), če zanemarimo podjetje Dom Navtika d. o. o., ki je takrat imelo slabih 10 odstotkov tržnega deleža. Od trenutka razglasitve odloka o parku ter nato blokade gradnje na Stavbenikovem zemljišču na Markovcu, je Popović na županskem stolu skrbel za to, da so omenjene blokade ostale v veljavi. 

Načrt hobotnice je bil ogrožen, ko je leta 2018 Popović izgubil županske volitve. Novi župan Aleš Bržan je, zavedajoč se škode, ki jo je Kopru z blokadami povzročil Popović, za ta območja z odlokom občinskega sveta (leta 2021) vrnil možnost stanovanjske gradnje. To je izvedbo načrta gradbene hobotnice praktično ustavilo. 

Da bi izničil občinski odlok in nadaljeval z blokado Grafistove konkurence, je Popović, sicer kot občinski svetnik, poskusil z referendumom oktobra 2021 ohraniti blokado gradnje v veljavi, vendar so občanke in občani s prepričljivo večino zavrnili Popovićevo blokado gradnje stanovanj. Čeprav je referendumsko vprašanje spraševalo o parku, se je velika večina občank in občanov zavedala, da dejansko odločajo o tem, ali se Popoviću dovoli preprečevati gradnjo stanovanj Grafistovim konkurentom ali ne.

Po prepričljivem porazu nekdanjega župana na referendumu oktobra 2021 bi tako njemu kot Grafistu moralo biti jasno, da je čas koprske gradbene hobotnice minil. 

Tako kot volkovi ne izpustijo plena, ko zavohajo kri, gradbena hobotnica ni bila pripravljena izpustiti blokade gradnje Grafistovih konkurentov, ker ji ta prinaša ogromne dobičke. Ob razglasitvi rezultatov občinskega referenduma, tik po zaprtju volišč, je tedaj že bivši župan Boris Popović za medijski portal ObalaPlus jasno napovedal, da bo, če zopet postane župan Kopra, nadaljeval s poskusi blokade stanovanjske gradnje: »Potrebno je preprečiti to gradnjo. Volitve se bližajo, že čez eno leto in takrat bo jasno.« 

Toda Popović je izgubil tudi druge županske volitve (leta 2022), zato je bila gradbena hobotnica primorana poiskati nov način blokade Grafistovih konkurentov, ki ne vključuje Popovića kot župana. Tako je na sceno stopil nov akter – Miloš Zarić iz Ljubljane, ki je dobil nalogo, naj za 25.000 evrov kupi parkirno mesto v garaži objekta Koprska vrata II in kot lastnik garaže zahteva vključitev v postopek gradnje stanovanjske soseska Nova. Pridobili smo kopije vseh Zarićevih pritožb ter po skrbni proučitvi ugotovili, da se je Zarić do sedaj v tem postopku pritožil vsaj petkrat – vseh pet njegovih pritožb so vsi pristojni organi zavrnili. 

Najprej se je pritožil na MOK v postopku odmere komunalnega prispevka za gradnjo na zemljišču Elte. Odmera komunalnega prispevka je bila predpogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Zarić je od MOK zahteval tudi, naj ga vključi v postopek odmere komunalnega prispevka – njegova zahteva je bila zavrnjena najprej na prvi in nato še na drugi stopnji. Pri pregledu sodne prakse v Sloveniji od osamosvojitve dalje nismo našli niti enega podobnega primera, ko bi se nekdo poskušal kot stranski udeleženec vključiti v postopek odmere komunalnega prispevka. Zarić je prvi in edini, ki je to storil –  v več tisoč preostalih postopkih nismo našli podobnega primera. 

Miloš Zarić se je poskusil vključiti tudi v postopek izdaje gradbenega dovoljenja za sosesko Nova – neuspešno. Pri tem je tudi na upravni enoti v Kopru zahteval priznanje statusa stranskega udeleženca, vendar so ga zavrnili. Tudi njegovo pritožbo na zavrnitev je pristojno ministrstvo zavrnilo. Ta zavrnitev je pomenila prosto pot izdaji gradbenega dovoljenja podjetju Elta. Zarić je nato od Upravnega sodišča kot naslednje instance poskušal doseči, da se z izdajo začasne odredbe prepove izdajo dovoljenja s trditvijo, da bo s tem nastala nepopravljiva škoda. Tudi Upravno sodišče je zavrnilo njegove zahteve za začasno prepoved izdaje gradbenega dovoljenja. Po vseh neuspelih pritožbah Zarića je, kot smo že poročali, Elta vseeno pridobila gradbeno dovoljenje, ki je med tem že postalo pravnomočno in omogoča pričetek gradnje. Kljub zavrnitvi vseh Zarićevih pritožb je bil načrt hobotnice delno uspešen – v času blokade Elte (v trajanju osmih mesecev) je Grafist prodajal in prodal stanovanja v Levjem gradu in v projektu na Beblerjevi ulici. Ob tem je v času omenjene blokade zaradi odsotnosti konkurence v četrtem delu Solisa cena stanovanj zrasla s 3.500 na 7.000 evrov na kvadratni meter. 

 

Kako pomemben del gradbene hobotnice je Miloš Zarić? 

Vse pritožbe Miloša Zarića v omenjeni zadevi imajo vsaj eno skupno točko – Zarić kot lastnik parkirnega prostora (in pozneje kupljenega nedokončanega poslovnega prostora) v objektu Koprska vrata II se v pritožbah ni skliceval na to, da bi bili z načrtovano gradnjo prizadeti njegovi interesi v zvezi z njegovimi nepremičninami, temveč ves čas upravne organe nagovarja, naj prepovedo gradnjo na celotnem območju (na zemljišču Elte in zemljišču NLB). Zarić je trdil, da gradnja na tem območju ne sme biti dovoljena, sklicujoč se na to, da naj njemu (oziroma njegovemu pravnemu predhodniku Robertu Štoku) ne bi bilo omogočeno odločati o tem, ali naj se na tem zemljišču gradi stanovanja. 

Nenavadna zahteva in še manj logična razlaga, če upoštevamo dejstvo, da je bila po prostorskih aktih vse od leta 1991 (z izjemo treh let Popovićeve blokade) na omenjenem območju predvidena stanovanjska gradnja. Ob tem ni nepomembno to, da je o konkretnem vprašanju potekal občinski referendum z jasnim izidom. Zarić kot občan Ljubljane na njem seveda ni sodeloval. 

Zarićeva zahteva, da mora sodišče na omenjenem območju z začasno odredbo ustaviti gradnjo, pošilja identično sporočilo kot prej citirana izjava Borisa Popovića po porazu na referendumu: »Potrebno je preprečiti to gradnjo.«

 

Kaj druži Grafist, Popovića in Zarića? Na kratko: Koprska gradbena hobotnica. 

Zarić seveda ni edina karta, na katero je stavila hobotnica. Dan po referendumu, ki je potekal 10. oktobra 2021 – torej, ko je bila ponovno omogočena stanovanjska gradnja na območju TonCity, je imela Elta d. o. o. v lasti 18.000 kvadratnih metrov (ki jih je kupila leto prej od MM Investicije), MM Investicije d. o. o. 12.000 kvadratnih metrov (Elta je imela predkupno pravico na to zemljišče), NLB (oziroma NLB Leasing) pa 25.000 kvadratnih metrov velik del omenjenega območja. Vsi omenjeni deli zemljišča mejijo en na drugega, kar v praksi pomeni, da bi lahko lastniki enega dela blokirali lastnike drugih delov zemljišča pri gradnji. 

Uspeli smo izvedeti, da je Grafist nekaj mesecev po referendumu jeseni 2021 poskusil postati lastnik podjetja MM Investicije d. o. o. in tako pridobiti trajno možnost, da v vlogi lastnika MM Investicij poskusi razveljaviti prodajo zemljišča Elti ter kot sosed mejaš za obdobje več let zablokirati gradnjo Elte in NLB. Načrt hobotnice se je sesul v prah, ko Grafist kljub večkratnemu podaljšanju pogodbenega plačilnega roka ni uspel plačati kupnine. Zato so se oklenili rešilne bilke v osebi Miloša Zarića iz Ljubljane.

Gradbena hobotnica je v Kopru od leta 2012 do pridobitve gradbenega dovoljenje Elte (13. januarja 2024), torej več kot dvanajst let, uspešno dosegala svoje cilje. Danes smo priča temu, da je imunost Popovićevih in Grafistovih ravnanj pred organi pregona in sodišči oslabela. To potrjuje sodba (zaenkrat še prve stopnje) sodišča v Kopru, ki je odločno zavrnilo Grafistove poskuse, da s pomočjo vlaganja SLAPP tožb prepreči pisanje Megafona o dejanjih koprske gradbene hobotnice. Da je hobotnica v Kopru širše prepoznana kot problematična in škodljiva, je postalo jasno domala vsem, ko je hobotnica nove sodelavce pričela iskati in novačiti po Ljubljani, ker v Kopru danes težko pridobi nove pajdaše, kakršen je Zarić. 

Znanilec sprememb v Kopru je tudi dejstvo, da Popović in Grafist ne uspeta več tako zlahka s tržišča izrivati konkurence. Kaže, da je Elta, za razliko od njenih predhodnic, izbrala pravi pristop: angažirala je ekipo pravnikov različnih strokovnih profilov, kar je očitno dalo rezultate pri organih pregona. Tega ne dokazuje samo izdano gradbeno dovoljenje Elti, temveč tudi informacija, da ravnanja in vlogo gradbene hobotnice preiskujejo organi pregona, najverjetneje kot posledico kazenske ovadbe zaradi Grafistovih ravnanj, ki jo je po naročilu Elte pripravila skupina pravnih strokovnjakov. Po sicer še neuradnih informacijah so organi pregona tudi od MOK že zahtevali izročitev vse dokumentacije vezane za Popovićeve in Grafistove posle z občinskimi zemljišči, kar je dodaten dokaz tega, da Zarićeva ravnanja predstavljajo nadaljevanje tistega, kar je gradbena hobotnica izvajala zadnjih dvanajst let. 

Od različnih virov smo prejeli podatke o plačilih, ki jih je Miloš Zarić prejel od različnih oseb, povezanih s koprsko gradbeno hobotnico. Ta plačila še preverjamo in bomo o njih poročali v enem izmed naslednjih prispevkov o gradbeni hobotnici v Kopru. 

Računica hobotnice je enostavna: Zarić je sprva na občini preveril, če tečejo postopki v zvezi z Eltino gradnjo in šele po prejemu pritrdilnega odgovora kupil parkirno mesto za 25.000 evrov, pozneje pa še nedokončan poslovni prostor za 60.000 evrov. Poleg tega je nekaj deset tisoč evrov vložil v poskus blokade gradnje (v pravna mnenja, takse, analize), kar ne ekonomsko ne nikakor drugače ni smiselno. Tudi laikom je jasno, da bo Zarić za svoja dejanja plačal več kot milijon evrov odškodnine – upoštevajoč visoko vrednost blokirane investicije je ta znesek lahko tudi višji. Nekdo, ki se izpostavi realni možnosti plačila odškodnine v znesku milijon evrov, to počne zgolj, če je del ekipe, ki bo z njegovimi protipravnimi dejanji zaslužila še bistveno več. 

U. R.

Preverite tudi
Close
Back to top button