Negativne statistične trende pri analizi delovanja Katoliške cerkve na Slovenskem spremljamo že leta. V aktualnem letnem poročilu postopno upadanje katoliškega življenja avtorji delno pripisujejo posegu epidemije koronavirusa, čeprav tiho priznavajo, da je cerkev v relativnih težavah, ko gre za razširjenost njenega vpliva. V Sloveniji je bilo leta 2022 med 2.116.972 prebivalci 1.480.156 katoličanov, kar je slabih 70 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. Če številko primerjamo s tisto iz leta 2012, ko je bilo v v Sloveniji 1,55 milijona katoličanov, vidimo da se je v deset letih delež katoličanov v družbi zmanjšal, čeprav ostaja relativno visok. Leta 2012 so predstavljali 81,4 odstotka vseh prebivalcev, leta 2022 pa nekaj manj kot 70 odstotkov.
Statistika kaže, da so leta 2022 v Katoliški cerkvi v Sloveniji delovali 704 škofijski duhovniki, kar je 17 manj kot leta 2021. Povprečna starost duhovnika je bila dobrih 63 let. Primerjava z letom 2012 nam pove, da je bilo pred dobrim desetletjem v Sloveniji 825 škofijskih duhovnikov. Ko gre za redne duhovnike, se je število teh pri nas v zadnjih dveh desetletjih zmanjšalo za 9,5 odstotka, kar je precej bolje od evropskega povprečja, kjer je padec 25,9-odstoten. Novomašniki so bili leta 2022 štirje, prej jih je bilo tri leta zapored po šest, sicer pa gre za trend upadanja, ki se dogaja že več desetletij in RKC zelo skrbi.
V letu 2022 je bilo podeljenih 10.170 svetih krstov, 8244 prvih svetih obhajil, 9279 svetih birm in 2188 cerkvenih porok. Število krstov se je v obdobju 2012–2022 zmanjšalo za 23,6 odstotka. Pri tem je treba upoštevati tudi demografske in družbene spremembe; če število krstov primerjamo s številom rojstev, vidimo, da je bilo denimo pred desetletjem krščenih še približno 60 odstotkov slovenskih novorojenčkov, do leta 2021 pa se je delež zmanjšal na 50 odstotkov.
Tudi, ko gre za sklepanje krščanskih zakonov v poročilu beremo o upadu, leta 2012 je bilo teh skoraj 3000, leta 2022 pa 2288. Če v primerjavo postavimo število civilnih in cerkvenih porok, vidimo, da je odstotek cerkvenih še leta 2011 znašal 43,7 odstotkov, 2022 pa le 30,5 odstotkov. Med analiziranimi zakramenti je sveti zakon v Evropi v prvih dveh desetletjih tega tisočletja doživel največji upad, kar za 63,26 odstotkov, najbolj v sosednjih državah: Italiji (za 67,5 odstotkov) in Avstriji (za 66,3 odstotkov).
Za razliko od ostalih zakramentov se povečuje število cerkvenih pogrebov; v letu 2020 je bil zaznan 10-odstotni porast, trend pa se je nadaljeval tudi v naslednjih letih. Zanimiva ob tem je posebnost Slovenije, da je večina pogrebov žarnih, in ne klasičnih – delež presega kar 82 odstotkov, kar našo državo uvršča med prve po deležu žarnih pogrebov na svetu. Cerkev vidi razloge »v močni sekularizaciji kot posledici prejšnje družbene ureditve, predsodkih in strahu pred smrtjo, cenovni dostopnosti ter pomanjkanju prostora na pokopališčih.«
Izpostavimo še to, da je za obnovo sakralne dediščine vseh verskih skupnosti država iz proračuna v letih 1992-2022 namenila 38,9 milijona evrov oziroma 25,4 odstotka vseh sredstev, ki jih je ministrstvo za kulturo namenilo ohranjanju kulturne dediščine, med letoma 2012 in 2022 pa 10,7 milijona oziroma 19,9 odstotka. V zadnjem desetletju je torej opazen upad finančnih sredstev, ki jih ministrstvo namenja obnovi cerkva in druge sakralne dediščine. Čudi pa, da ni na voljo podatka, koliko denarja je namenjeno posebej RKC v Sloveniji.
Iz novega poročila o stanju Cerkve na Slovenskem je razvidno, da je v nekaterih primerih epidemija res bila le začasen šok in se številke vračajo na nekdanje ravni, pri mnogih postavkah pa to ne drži. RKC je večkrat izrazila zaskrbljenost zaradi pomanjkanja novih duhovnikov, zato ne preseneča, da se povečuje število laikov, ki se vključujejo v versko dejavnost in življenje. Število laiških katehetinj in katehetov je s 550 leta 2012 naraslo na 617 leta 2022, število ministrantk in ministrantov pa se je celo potrojilo.
SIMON SMOLE
