Otroci, mati Rusija vam laže

Iz Bele hiše so nedavno tudi uradno potrdili, da poskuša Rusija vplivati tudi na izid tokratnih ameriških predsedniških volitev. To ni presenetilo prav veliko ljudi, še najmanj novinarje. Rusija je pred prejšnjim volitvami uporabila različne taktične prijeme, da bi manipulirala z javnim mnenjem v ZDA. Še posebej pri srcu ji je bila uporaba dezinformacij in lažnih novic o predsedniških kandidatih, posluževala se je tudi »domačih« vplivnežev in medijev, ki so pihali v smer, kamor je pihal veter iz Kremlja. Spodaj navajamo nekaj primerov (tudi iz Slovenije) ruskih manipulacij z javnim mnenjem v drugih državah.

Uporaba lokalnih vplivnežev
Medijska hiša RT (Russia Today) že dolgo posnema slog ameriških desničarskih populističnih medijev. Na svoji spletni strani promovira desničarske medijske osebnosti ter deli njihove oddaje in jih predstavlja na svojih platformah. Rusija že leta uporablja tuje medijske platforme in osebnosti, katerih resnično prepričanje ustreza interesom Rusije.

Februarja 2024 je francoska agencija za boj proti digitalnemu vmešavanju (Viginum) objavila poročilo, ki je razkrilo rusko propagandno kampanjo, ki je vključevala tudi lažna spletna mesta Pravda za različne države, vključno s Slovenijo. Cilj teh portalov je bil širjenje dezinformacij o državah, ki podpirajo Ukrajino. Lažna stran za slovenske bralce Pravda.si je bila kot del te kampanje ustvarjena junija 2023. Bile je dobro obiskana spletna stran, ki so jo občasno citirali drugi mediji.

Dolivanje bencina na ogenj
Druga pogosta taktika za ohranjanje verodostojnosti propagandnih vsebin je povezovanje informacij s strahovi in ​​skrbmi, ki že tako obstajajo med ljudmi. Rusija na primer ni izvozila kulturne vojne v ZDA, je pa spretno izkoristila zaskrbljenost ameriške družbe zaradi radikalnega razkola na konservativce in napredneže. Ruske medijske operacije so postavile v ospredje teme, ki so jim koristile, ne da bi jih kakorkoli smiselno obravnavale. Ko se ruska spletna mesta izdajajo za lokalne vire, dajejo prednost temam, ki so poznane njihovemu ciljnemu občinstvu. Običajno gre za vprašanja, ki povzročajo razdor, olepšana z naborom resničnih in izmišljenih informacij.

Eden zadnjih takšnih primerov je poskus atentata na nekdanjega ameriškega predsednika Donalda J. Trumpa na njegovem predvolilnem zborovanju v Butlerju v Pensilvaniji 13. julija. Po navedbah prokremeljskih medijev, vključno z Russia Today in Pravdo na Poljskem ter v Franciji, je bil poskus atentata zrežiran, ker so »globoka država in globalisti na oblasti želeli obdržati Bidna«. »Trump je napovedal, da namerava končati konflikt v Ukrajini s pogovori s Putinom,« so bolj neposredno namigovali, da bi imela Ukrajina korist, če bi bil atentat uspešen. Mediji, kot sta Lenta in RIA, so se pridružili špekulacijam in nizali ugibanja o razlogih za poskus atentata, pri čemer so namigovali na povezave z vojno v Ukrajini.

Lažni profili in novice
Med slovenske uporabnike Facebooka so se kmalu po začetku vojne v Ukrajini infiltrirali profili domnevno resničnih oseb s slovenskimi imeni, ki so imeli več ali manj samo eno poslanstvo – poobjavljanje fotografij, videoposnetkov in tudi fotomontaž, ki upravičujejo rusko invazijo na Ukrajino ter demonizirajo oblasti v Kijevu, vodstvo Evropske unije, zvezo Nato in Združene države Amerike.

Oktobra 2022 je rusko ministrstvo za zunanje zadeve na družbenem omrežju twitter na primer objavilo kolaž fotografij, ki so bile namenjene širjenju lažnih informacij, da Ukrajina razvija tako imenovano »umazano bombo«. Ena od fotografij je bila pravzaprav slika slovenske Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) iz leta 2010, ki prikazuje običajne detektorje dima.

Podkupovanje politikov in novinarjev
V bruseljskih političnih kuloarjih še vedno odmeva afera, povezana s portalom Voice of Europe, za katerim stoji ruski oligarh Viktor Medvedčuk, sicer tesni zaveznik ruskega predsednika Putina. Afera je odjeknila le nekaj mesecev pred evropskimi volitvami. Izkazalo pa se je, da so nekateri evropski politiki za sodelovanje z Voice of Europe in širjenje ruske propagande prejeli celo plačilo.

Voice of Europe ima sicer sedež v češki Pragi, urednikuje pa mu Artjom Marčevski. Češka vlada je zoper omenjeni portal že uvedla sankcije, k temu pa so pozvale tudi številne druge države članice Evropske unije. Po navedbah čeških oblasti ob sprejemu sankcij je ta portal del ruske operacije vplivanja. Ruska sredstva naj bi prejeli politiki iz Belgije, Francije, Nemčije, Madžarske, Nizozemske in Poljske, med strankami pa naj bi bila ruske finančne podpore deležna predvsem nemška skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD). Domnevno naj bi Voice of Europe financiral poslanca AfD Peta Bystrona, ki se na letošnjih volitvah poteguje za položaj evropskega poslanca.

Intervjuje za Voice of Europe naj bi dala tudi vidna predstavnika stranke SDS Janez Janša in Milan Zver, a so iz stranke sporočili, da zanje nista prejela plačila.

SIMON SMOLE