Zrak je v Sloveniji večkrat onesnažen, posebej v zimskih mesecih, a ker je to onesnaženje težko opaziti, mnogo ljudi niti ne moti, dokler jih ne prizadene katera od s tem povezanih bolezni. V zadnjih desetletjih se je kakovost zraka sicer bistveno izboljšala, a Evropska unija načrtuje ukrepe za še več izboljšav.
Večinoma je zrak v Sloveniji onesnažen predvsem z »delci PM10 in benzo(a)pirenom (BaP) pozimi ter prizemnim ozonom poleti«, pravijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Med onesnaževali pa najdemo številne snovi, ki škodljivo vplivajo na človeka ali okolje. Med njimi so plini, kot so dušikovi in žveplovi oksidi, hlapni ogljikovodiki, amoniak ter že omenjeni prizemni ozon. Nekatera onesnaževala v zrak neposredno sproščajo viri onesnaževanja, kot so vozila ali tovarne, sekundarna onesnaževala, kot so prizemni ozon ali sekundarni delci, pa nastajajo v ozračju kot produkt zapletenih kemičnih procesov.
Agencija za okolje opravlja meritve kakovosti zunanjega zraka, pri čemer meri žveplov dioksid, dušikove okside, ogljikove monokside, ozon, organske spojine ter delce PM10 in PM2,5. Po podatkih za letošnje leto lahko torej vidimo, da je med aprilom in septembrom ozon največkrat presegel ciljne vrednosti v Kopru, sledijo mu pa Otlica, Krvavec, Nova Gorica in šele na petem mestu merilna postaja Ljubljana Bežigrad. Kar se tiče delcev PM10 pa je bil najbolj obremenjen mesec letošnjega leta februar, ko se je že prvega v mesecu raven nad zdravo vrednostjo dvignila v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Črnomlju, Kopru in Celju. V takšnih dneh bi bilo priporočljivo, vsaj za tiste z boleznimi na dihalih, da bi v zunanjosti nosili FFP maske, ki smo jih dodobra spoznali med pandemijo koronavirusa, priporočajo pa jih tudi tistim, ki se odločajo za rekreacijo na »svežem« zraku.
Da bi zmanjšali onesnaževanje zraka, lahko v Sloveniji prejemniki denarne pomoči ali varstvenega dodatka prejmejo do 100 odstotkov subvencije za strošek nakupa okolju prijaznejše kurilne naprave na lesno biomaso, za ostale državljane znaša višina nepovratne finančne spodbude od 50 do 60 odstotkov priznanih stroškov. Na voljo pa so tudi druge vrste subvencij.
Kljub počasnemu napredku kakovost zraka še vedno predstavlja eno najresnejših okoljskih groženj za zdravje prebivalcev Evropske unije. Evropska agencija za okolje (EEA) ocenjuje, da je bila v letu 2021 kronična izpostavljenost drobnim delcem (PM 2,5) »odgovorna za približno 253.000 prezgodnjih smrti v Evropi, izpostavljenost dušikovemu dioksidu (NO₂) za dodatnih 52.000 smrti, medtem ko je izpostavljenost ozonu (O₃) povzročila približno 22.000 akutnih smrti«.
Največji onesnaževalci zraka so še vedno industrijski obrati. EEA trdi, da so stroški, ki jih povzročajo največje industrijske naprave, v višini 268 in 428 milijard evrov na leto, kar predstavlja približno dva odstotka letnega bruto domačega proizvoda Evropske unije. K spremembam naj bi pripomogle nedavne spremembe zakonodaje, kot so Direktiva o industrijskih emisijah ter Uredba o industrijskih emisijah, ki naj bi industrijo prisilile v manj onesnaževanja in več krožnega gospodarjenja. Poleg tega se pričakuje, da bo okrepljena Direktiva o kakovosti zraka postavila strožje omejitve za onesnaževanje, usklajene s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije, ki ima zaenkrat še višje standarde za kakovost zraka kot Evropska unija.
Nova Direktiva o kakovosti zunanjega zraka (AAQD), ki je pri vodstvu Evropske unije zaenkrat še v obravnavi v okviru okoljskih politik, vključuje znižanje dovoljenih mejnih vrednosti za onesnaževalce, kot so delci PM 2,5 in dušikov dioksid (NO₂), v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) iz leta 2021. SZO je takrat priporočila, da se letna mejna vrednost za PM 2,5 zniža na 5 µg/m³, saj raziskave kažejo, da že zelo nizke koncentracije teh delcev škodujejo zdravju. V povprečju je v vseh večjih slovenskih mestih delež PM 2,5 delcev vsak dan med decembrom in marcem presegal to vrednost, zato kakršnokoli previdno ravnanje ni odveč, sploh za srčnožilne bolnike ali bolnike z imunskimi boleznimi. Glede na prihajajoči veseli december pa lahko že z odpovedjo novoletnemu ognjemetu vsaj svoje mikrookolje malo razbremenimo trdih delcev.
Pia Nikolič
