Zunanji ministri EU danes v Bruslju razpravljajo o novih sankcijah proti Rusiji zaradi prijetja in obsodbe opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. Vodja nemške diplomacije Heiko Maas je ob prihodu podprl pripravo novih sankcij proti posameznikom, odgovornim za obravnavo Navalnega. Dogovora o seznamu kaznovanih danes še ni pričakovati.
Obenem je nemški zunanji minister izpostavil, da je treba ohraniti dialog z Moskvo, saj je vloga Rusije pomembna pri reševanju številnih mednarodnih sporov. Med njimi je mednarodni iranski jedrski sporazum, ki je tudi ena od tem na današnjem zasedanju.
Članice nimajo enotnega mnenja glede drže do Rusije. Vzhodne in baltske države se zavzemajo za oster pristop, Italija, Grčija in Ciper so med najpopustljivejšimi, Nemčija in Francija pa sta nekje vmes in se zavzemata za dialog. Rusija bo marca tudi na dnevnem redu vrha unije.
Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je ob prihodu na zasedanje ponovil, da se je Rusija očitno odločila za pot konfrontacije in da se je treba pogovoriti, kako se odzvati na njeno nespoštovanje sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, da je treba Navalnega izpustiti.
Borrell je po nedavnem ponesrečenem obisku v Moskvi, med katerim je Kremelj izgnal tri evropske diplomate, unijo pa označil za nezanesljivo partnerico, napovedal, da bo pripravil konkretne predloge za nove sankcije proti Rusiji, ki da očitno zavrača konstruktiven dialog.
Unija bi lahko uporabila nov okvir sankcij proti kršiteljem človekovih pravic po vzoru ameriškega zakona Magnicki. Ta sistem, vzpostavljen decembra lani, v primeru resnih kršitev omogoča neposredno kaznovanje posameznikov, podjetij ter državnih in nedržavnih organov po vsem svetu.
Gre sicer za sankcije, ki jih EU že uporablja: kaznovanje posameznikov s prepovedjo potovanj na ozemlje unije ter za kaznovanje fizičnih in pravnih oseb z zamrznitvijo premoženja. Poleg tega posamezniki in pravne osebe v EU ne smejo neposredno ali posredno financirati kršiteljev na seznamu.
Kljub pozivom iz krogov blizu Navalnemu, naj unija sankcionira najtesnejše zaveznike ruskega predsednika Vladimirja Putina, pa se to verjetno ne bo zgodilo. V Bruslju neuradno pojasnjujejo, da je s pravnega vidika mogoče kaznovati le tiste, ki so neposredno vpleteni, in da ni lahko vzpostaviti neposrednih povezav z oligarhi.
EU je vzpostavila že vrsto sankcij proti Rusiji po priključitvi Krima leta 2014. Zaradi zastrupitve Navalnega je oktobra lani uvedla sankcije proti šestim sodelavcem administracije ruskega predsednika Putina ter raziskovalnemu inštitutu za organsko kemijo in tehnologijo.
Ministri danes obravnavajo vrsto tem. Med najpomembnejšimi je tudi virtualni pogovor z novim državnim sekretarjem ZDA Anthonyjem Blinknom. Med pričakovanimi temami pogovora se omenjajo Kitajska, Rusija, Iran, podnebje, covid-19, Bližnji vzhod in multilateralizem.
Zasedanja se udeležuje tudi slovenski zunanji minister Anže Logar, ki je ob prihodu dejal, da pričakuje zelo zanimivo razpravo o odnosih EU in Rusije ter da se veseli pogovora z novim ameriškim državnim sekretarjem Blinknom.
