Svet

Zniževanje davkov za bogatejše brez bistvenih učinkov na rast in zaposlovanje

Davčne reforme, ki zmanjšujejo davčno breme za višje dohodkovne razrede, nimajo bistvenih učinkov na gospodarsko rast oz. zmanjšanje brezposelnosti, je sklep raziskave britanskih izobraževalnih ustanov London School of Economics in King’s College London, ki temelji na analizi 50 let podatkov iz 18 članic OECD.

Avtorja raziskovalnega članka, ki ga je objavil mednarodni inštitut za neenakost pri London School of Economics, sta analizirala podatke iz 18 članic Organizacije za ekonomsko sodleovanje in razvoj (OECD) v zadnjih petih desetletjih. Gre za Avstralijo, Avstrijo, Belgijo, Kanado, Nemčijo, Dansko, Finsko, Francijo, Irsko, Italijo, Japonsko, Nizozemsko, Norveško, Novo Zelandijo, Švedsko, Švico, Združeno kraljestvo in ZDA.

David Hope in Julian Limberg ugotavljata, da zadnjih 50 let zaznamuje trend padanja davčnega bremena za bogatejše sloje v razvitih državah. Še posebej močan je bil ta trend v 80. letih minulega stoletja.

Avtorja ugotavljata, da davčne reforme s korenitejšim znižanjem davkov za najvišje dohodkovne razrede privedejo do rasti deleža najvišjega odstotka najbogatejših v skupnem dohodku pred davki, in to za skoraj odstotno točko. Po drugi strani takšni ukrepi zanemarljivo vplivajo na realno rast BDP na prebivalca in na znižanje stopnje brezposelnosti.

Avtorja menita, da njuna analiza ponuja argument proti teorijam, da nižja obdavčitev tistih z višjimi dohodki privede do večje motivacije teh skupin prebivalstva za delo in ustvarjanje, kar v naslednjem koraku okrepi gospodarsko dejavnost in koristi tudi nižjim dohodkovnim razredom. Kot pravita, so njuni izsledki bolj v skladu z ugotovitvami empiričnih študij iz zadnjih let, da takšna davčna darila ne spremenijo bistveno količine vloženega dela.

“Najina raziskava kaže, da so ekonomski argumenti za ohranitev nizke obdavčitve bogatejših na trhlih temeljih. Davčna razbremenitev bogatejših v zadnjih desetletjih je povečala dohodkovno neenakost in prinesla niz s tem povezanih težav, na drugi strani pa ni bistveno vplivala na izboljšanje gospodarskih kazalnikov,” je dejal Hope.

Limberg je medtem dodal, da so njune ugotovitve lahko koristne za odločevalce v državah pri iskanju najboljših poti za uravnoteženje javnih financ po koronski krizi, ki je močno povečala javnofinančne primanjkljaje in javni dolg. “Države ne bi smele preveč skrbeti glede gospodarskih posledic višje obdavčitve bogatejših,” je sklenil.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button