Zgodovinski rezultat Zorana Milanovića na hrvaških predsedniških volitvah je posledica slabega protikandidata in nezadovoljstva dela desnice nad HDZ, sta za STA ocenila analitika. Njegova zmaga je potrdila avtoriteto predsednika in oslabila premierja Andreja Plenkovića, ki da je odgovoren tudi za lažen narativ o naklonjenosti Milanovića Rusiji.
Milanović, ki je kandidiral s podporo največje opozicijske stranke, levosredinske SDP, je v nedeljskem drugem krogu volitev osvojil tri četrtine vseh glasov. Kljub napovedim, da bo porazil kandidata s podporo vladajoče HDZ Dragana Primorca, je njegova velika premoč vseeno presenetila domačo javnost.
“Izid volitev je nepričakovan, saj je to največja podpora izvoljenemu predsedniku po letu 1990. Gre za skoraj plebiscitarno podporo Milanoviću in proti poskusu Andreja Plenkovića, da bi imel na položaju predsednika države marioneto in s tem obvladoval vse vzvode oblasti,” je dejal politični analitik in profesor na zagrebški pravni fakulteti Ivan Rimac.
Tako on kot komunikacijski svetovalec Krešimir Macan sta velik poraz Primorca ocenila predvsem kot posledico tega, da je HDZ izbral slabega kandidata z zelo slabo kampanjo. Macan je dodal, bi bilo za HDZ bolje, če bi Primorac izgubil že v prvem krogu in bui se tako izognili dvema tednoma agonije.
Analitika sta se strinjala, da je izid nedeljskih volitev pomembna potrditev avtoritete predsednika republike. Da ne Primorac ne Plenković Milanoviću nista čestitala za zmago, pa sta ocenila kot napoved, da se bodo slabi odnosi med Plenkovićem in Milanovićem nadaljevali tudi v prihodnje.
Volilni izid je po mnenju obeh sicer oslabil položaj Plenkovića tako v stranki kot vladi. Macan meni, da kot premier ne bo mogel izdajati ukazov tako zlahka, kot jih je doslej, Rimac pa kot možno izpostavlja, da se bodo v stranki začele razprave o Plenkovićevi odgovornosti za slab rezultat.
K velikemu uspehu Milanovića v drugem krogu je prispeval tudi del desno naravnanih volivcev, vključno s podporniki desnosredinske HDZ.
To je po oceni Macana izraz nezadovoljstva dela volivcev HDZ, ki menijo, da Plenković preveč posluša Bruselj in se ne pogaja za hrvaške interese. Milanović je v tem pogledu po besedah strokovnjaka za strateško komuniciranje bolj suverenističen, saj poudarja interese Hrvaške.
Podobno meni Rimac. “Milanović je v predsedniškem mandatu vodil suverenistično politiko, ki se je odmikala od striktno levičarske pozicije SDP, iz katere je izšel. Stopil je v stik s številnimi strukturami, ki so tipično povezane s HDZ, vodil pa je tudi precej intenzivno politiko do Bosne in Hercegovine ter do položaja Hrvatov v BiH. Tako je v mnogih pogledih pokazal, da HDZ ni edini nosilec političnih idej, ki se nanašajo na določene strukture v hrvaški družbi,” je pojasnil.
Na logiki razmišljanja o izključno hrvaških interesih je temeljila tudi Milanovićeva zunanja politika, čeprav je Plenkoviću ponujala veliko priložnosti za kritike, menita analitika.
“Nepopustljivost glede vojske, zagovarjanje hrvaških nacionalnih interesov in avtoriteta, ki jo je pri tem izkazal Milanović, so zagotovo vzbudili simpatije na desnici,” je dejal Rimac. Po drugi strani je Plenković z izbiro nestrankarskega kandidata po njegovi oceni poslal sporočilo vodstvu HDZ na različnih ravneh, da jim ne zaupa.
“Pri delu aktivnih članov HDZ je to povzročilo odpor. To je očitno, če pogledamo rezultate na lokalni ravni, saj je Milanović zmagal tudi tam, kjer je bil HDZ desetletja glavna politična sila,” je pojasnil.
Analitika sta zavrnila ocene nekaterih medijev, da Milanović zagovarja proruska stališča. “Gre za zgodbo, ki jo je HDZ sprožil, da bi zmanjšal njegovo priljubljenost,” je ocenil Rimac. “Plenkoviću je uspelo ustvariti negativno mnenje o Milanoviću v evropskih državah samo na osnovi lastnega narativa, ki pa v veliki meri počiva na lažnih obtožbah,” je še dejal.
Da je Milanović populist, a ne desni, medtem pravi Macan. Obenem poudarja še, da Milanović ni proruski, temveč zgolj pragmatičen. “V izjavah je kot mali (novoizvoljeni ameriški predsednik Donald) Trump. Ve, da ima pozornost medijev, in da noro izjavo, ki jo seveda vsi objavijo. In potem tu ni konkurence,” je dejal.
Ocenil je tudi, da tuji mediji precej površno spremljajo Hrvaško in ne znajo pravilno interpretirati dogajanja, kot primer pa je navedel zgodbo v medijih z domnevnimi ruskimi boti pred drugim krogom volitev, ki jo je označil za nesmiselno.
Milanović se v prvem mandatu ni veliko ukvarjal z odnosi s Slovenijo. Po napovedih analitikov se bo tudi v prihodnje osredotočal predvsem na odnose z BiH, kjer so Hrvati eden od treh konstitutivnih narodov.
Rimac je spomnil, da je bil Milanović relativno distanciran tudi do Srbije, Macan pa je ocenil, da ima Hrvaška s Slovenijo dobre odnose, v katerih je dosegla “status quo”. “Vprašanje meje se bo rešilo, ko bo prišel čas za to, drugih večjih odprtih vprašanj pa ni,” je dodal.
