ZDA razočarane nad diplomatskim odmikom Nauruja od Tajvana

ZDA so razočarane nad potezo vlade Nauruja, ki je v ponedeljek prekinila diplomatske vezi s Tajvanom in sporočila, da bo otok odslej priznavala kot neodtujljivi del Kitajske, je sporočil State Department. V Pekingu so ameriški izraz razočaranja označili za obrekovanje Kitajske z namenom širjenja vpliva ZDA na mednarodnem parketu.

“Čeprav je ukrep vlade Nauruja (…) suverena odločitev, je vseeno razočaranje,” so sporočili z ameriškega State Departmenta. Ob tem so poudarili, da Kitajska v zameno za prestop na njeno stran pri vprašanju Tajvana pogosto daje obljube, ki na koncu ostanejo neizpolnjene, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V ponedeljek so v odzivu na odločitev Nauruja v Taipeiju ocenili, da je do preobrata pacifiške države z okoli 12.000 prebivalci glede Tajvana prišlo po zaslugi kitajske gospodarske ponudbe vladi v Yarenu. Ta se je sicer v svoji uradni utemeljitvi odločitve sklicevala na resolucijo ZN 2758, ki Ljudsko republiko Kitajsko priznava kot edino legitimno predstavnico Kitajske v tem organu.

Vodja Ameriškega inštituta na Tajvanu, ki je de facto veleposlaništvo ZDA na otoku, Laura Rosenberger je to utemeljitev zavrnila. “Resolucija ZN 2758 ne določa statusa Tajvana, ne preprečuje državam, da bi imele diplomatske odnose s Tajvanom, in Tajvanu ne preprečuje smiselnega sodelovanja v sistemu ZN,” je pojasnila in izrazila razočaranje nad potezo Nauruja.

V Pekingu so medtem izraz razočaranja ZDA označili za obrekovanje Kitajske. “ZDA si na vse pretege prizadevajo očrniti in obrekovati kitajska diplomatska prizadevanja,” je sporočil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning. Ocenil je, da se Washington zavzema za Tajvan zato, da bi “razširil svoj prostor na mednarodnem prizorišču”.

Nauru je sicer diplomatske vezi s Tajvanom prekinil že leta 2002, vendar jih je tri leta zatem obnovil, potem ko Kitajska ni izpolnila obljub o podpori državi. Tajvan, kjer so v soboto izvolili novega predsednika Laija Ching-teja, tako zdaj v celoti priznava le 12 držav sveta, vključno z Vatikanom, kar je najmanj doslej.

Back to top button