Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je Rusijo pozvala k umiritvi konflikta v Ukrajini. Berlin in Washington se strinjata, da bosta krizo rešila le politična pot in dialog, je danes v Berlinu na srečanju z ameriškim kolegom Antonyjem Blinknom povedala Baerbockova. Opozorila sta, da bi vsaka nadaljnja ruska agresija imela “hude posledice”.
“Rusijo pozivamo, naj sprejme ukrepe za deeskalacijo,” je Baerbockova povedala na skupni novinarski konferenci z ameriškim državnim sekretarjem Blinknom.
Poudarila je pomen ohranitve miru v Evropi in dodala, da so zahodne zaveznice pripravljene ukrepati, tudi če bi to vključevalo ukrepe, ki bi imeli gospodarske posledice zanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Blinken meni, da so ZDA, Nemčija in zahodne zaveznice enotne proti ruski agresiji v ukrajinskem konfliktu, od Rusije pa je odvisno, ali bo izbrala pot eskalacije ali diplomacije.
“Zahodne sile glede Rusije nastopajo enotno. Ta enotnost nam daje moč, ki ji Rusija ni in ne more biti kos,” je dodal Blinken po pogovorih z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo v Berlinu.
Poudaril je, da je plinovod Severni tok 2, ki povezuje Nemčijo in Rusijo, lahko sredstvo pritiska na Moskvo. “Treba je izpostaviti, da po Severnem toku še ne teče plin, kar pomeni, da je plinovod sredstvo pritiska Nemčije, ZDA in zahodnih zaveznic, ne pa Rusije,” je poudaril.
Nedavno dokončani plinovod, ki naj bi podvojil dobavo ruskega plina v Nemčijo, je že dolgo veljal za možno pogajalsko točko v krizi. Čeprav je Nemčija prej vztrajala, da je plinovod zgolj komercialni projekt in ga ne bi smeli ustaviti iz političnih razlogov, je kancler Olaf Scholz nedavno dejal, da so odprte vse opcije.
Blinken se je sicer podal na obsežno diplomatsko turnejo, da bi z evropskimi zavezniki našel skupno stališče glede krize v Ukrajini. V petek naj bi se v Ženevi sestal tudi z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.
Ameriški predsednik Joe Biden je pred tem sprožil polemiko, ko je nakazal, da bi manjši vdor Rusije lahko privedel tudi do manjšega odziva zaveznic Nata. ZDA in Nato namreč že več mesecev obtožujeta Rusijo, da s krepitvijo vojaških sil na ukrajinski meji načrtuje invazijo.
Moskva vztraja, da ne namerava napasti Ukrajine, hkrati pa je v zameno za umiritev razmer postavila vrsto varnostnih zahtev, vključno s prepovedjo vstopa Ukrajine v Nato.
