Ameriški vrhovni sodnik Stephen Breyer do srede zvečer še ni potrdil novice, da se namerava letos upokojiti, vendar pa se je politična razprava o tem in o njegovi naslednici že razgrela. Predsednik Joe Biden je že med kampanjo leta 2020 napovedal, da bo na vrhovno sodišče imenoval temnopolto žensko in v Beli hiši zatrjujejo, da temu ostaja zavezan.
Biden novice o Breyerjevi upokojitvi v sredo ni želel komentirati. “Vsak vrhovni sodnik mora imeti priložnost, da sam pove, kaj bo naredil, in to naznani po svoje. Pustimo mu, naj da izjavo, kakršno želi in se bom potem o tem z veseljem pogovarjal,” je v sredo izjavil Biden.
Tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki ni želela potrditi novice o odhodu Breyerja, je pa zatrdila, da Biden ostaja zavezan svoji obljubi, da bo v primeru izpraznjenega mesta na vrhovnem sodišču nanj imenoval temnopolto žensko.
Vodja senatne večine Chuck Schumer je napovedal, da bo Bidnov kandidat deležen hitrega zaslišanja v senatnem odboru za pravosodje in bo hitro potrjen v senatu. Težav s potrditvijo ne bi smelo biti, če bodo demokrati enotni, saj je možnost obstrukcije za sodniške kandidate v senatu odpravljena.
“Če bodo demokrati držali skupaj, in pričakujem, da bodo, potem bodo lahko nadomestili sodnika Breyerja brez enega samega glasu republikancev,” je napovedal republikanski senator iz Južne Karoline Lindsey Graham.
Biden bo kandidata oziroma kandidatko predvidoma iskal nekaj tednov. Že sedaj pa se kot možne kandidatke omenjajo zvezna sodnica Ketanji Brown Jackson, vrhovna sodnica Kalifornije Leondra Kruger, odvetnica za državljanske pravice Sherrilyn Ifill in zvezna sodnica Michelle Childs, ki jo je Biden že nominiral za prizivno sodnico.
Od 115 vrhovnih sodnikov v zgodovini ZDA je bilo doslej le pet žensk. Prva je bila konservativna Sandra Day O’Connor, ki jo je imenoval Ronald Reagan leta 1981. Prav tako sta bila doslej v zgodovini le dva temnopolte sodnika – Thurgood Marshall in Clarence Thomas, ki bo po odhodu Breyerja s 74 leti najstarejši vrhovni sodnik.
Breyer je star 83 let in napoved njegove upokojitve je pomirila ameriško levico, ki ga je k temu pozivala praktično od Bidnove izvolitve na položaj predsednika ZDA. “Upokojitev sodnika Breyerja ne prihaja niti trenutek prezgodaj in sedaj moramo poskrbeti, da bo naša stranka ostala enotna pri potrditvi naslednika,” je sporočil izvršni direktor liberalne skupine Demand Justice Brian Fallon.
Vrhovne sodnike ZDA imenuje predsednik, potrjuje pa jih senat. Republikanska večina v senatu pred volitvami 2016 ni hotela niti razpravljati o predlogu Baracka Obame, da na položaj vrhovnega sodnika namesto pokojnega Antonina Scalie imenuje sedanjega pravosodnega ministra ZDA Merricka Garlanda.
Trdili so, da morajo počakati na izid predsedniških volitev. Septembra 2020, ko je bilo treba poiskati zamenjavo za preminulo liberalno sodnico Ruth Bader Ginsburg, takih pomislekov več niso imeli in so hitro potrdili Trumpovo kandidatko Amy Comey Barrett.
Bidnov predhodnik Donald Trump je v enem samem mandatu imenoval kar tri vrhovne sodnike in s tem povečal konservativno večino sodišča z devetimi člani na šest proti tri.
V San Franciscu rojenega Breyerja je na položaj imenoval predsednik Bill Clinton. Pravo je doštudiral na Harvardu, delal na pravosodnem ministrstvu ZDA na področju boja proti monopolom, nato je bil profesor na Harvardu in odvetnik senatnega odbora za pravosodje.
Od leta 1994 je na vrhovnem sodišču napisal veliko mnenj, med njimi dve pomembni glede pravice do splava, izražal je nasprotovanje smrtni kazni, pri verskih pravicah je iskal kompromise, znan pa je po tem, da se rad šali, pogosto tudi na svoj račun.
Leta 2000 je napisal ostro mnenje proti odločitvi večine, ki je prekinila ponovno štetje glasovnic na Floridi in tako volilno zmago zagotovila republikancu Georgeu Bushu mlajšemu. Konservativni sodniki so takrat izdali lastno načelo zagovarjanja pravic zveznih držav v odnosu do zvezne vlade in načela, da so volitve stvar zveznih držav.
Vrhovno sodišče Floride je namreč pred tem odobrilo nadaljevanje ponovnega štetja glasov, med katerim je Busheva prednost pred Alom Gorom kopnela. Na koncu je zmagal za 537 od več kot šest milijonov oddanih glasov.
