Evropska zveza novinarjev (EFJ) je opozorila, da odločitev nove ameriške administracije o zamrznitvi pomoči tujini vpliva na številne neodvisne medije v več kot 30 državah, med njimi v Ukrajini in na Kosovu. Zato pri EFJ pozivajo evropske donatorje, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi se nadomestilo zamrznjena sredstva.
“Evropske institucije in fundacije pozivamo, naj se mobilizirajo in uskladijo svoje ukrepe za zaščito pluralnosti medijev in podporo neodvisnemu novinarstvu kot najboljšemu sredstvu proti dezinformacijam,” je v torek pozvala predsednica EFJ Maja Sever. Poudarila je, da so novinarji najboljši branik pravne države in demokracije v državah, kjer sta ti ogroženi.
Odločitev ameriške vlade namreč pomembno vpliva na medije, “ki so prikrajšani za programe ameriške podpore, namenjene krepitvi novinarske profesionalnosti, vzpostavljanju veščin upravljanja medijev ter spodbujanju svobodnih in neodvisnih medijev”.
Državni sekretar ZDA Marco Rubio je po navodilu predsednika Donalda Trumpa v petek ukazal popolno zamrznitev ameriške pomoči tujini za 90 dni. V tem času bodo opravili revizijo vseh programov in ugotavljali, ali so v skladu s prioritetami nove vlade. Med izjemami so programi za nujno pomoč v hrani ter vojaška pomoč Izraelu in Egiptu.
Samo v Ukrajini je skupna vrednost več sto zamrznjenih pogodb 70 milijard dolarjev, opozarjajo EFJ.
“V tem kritičnem času pozivamo naše mednarodne partnerje, zlasti iz evropskih držav, naj okrepijo svojo podporo ukrajinskemu medijskemu sektorju. Trajnostni in neodvisni mediji so bistveni za ukrajinsko demokracijo in našo pot k evropski integraciji,” je pozval član EFJ in predsednik Nacionalne zveze novinarjev Ukrajine Sergej Tomilenko.
Podobno je ogroženo delovanje beloruskih novinarskih mrež v izgnanstvu, ki prav tako pozivajo evropske donatorje k mobilizaciji. Na Kosovu pa so med drugim prekinili programe za podporo medijev in usposabljanje.
Glede na podatke, objavljene na spletni strani ameriške agencije za mednarodni razvoj Foreign Assistance, so lani sklenili za 39 milijard dolarjev pogodb, po še nerevidiranih podatkih so izplačali za 41 milijard dolarjev sredstev. Gre za vso pomoč, ki med drugim vključuje tudi področja obrambe, gospodarstva in humanitarnih zadev. Leta 2023 so glede na podatke na portalu izplačali za 72 milijard dolarjev in sklenili za 68 milijard dolarjev pogodb.
V Sloveniji so v letu 2023 po podatkih s spletne strani Foreign Assistance sklenili za 3,9 milijona dolarjev pogodb, izplačali pa 3,4 milijona dolarjev sredstev v okviru že sklenjenih pogodb. Največji delež sklenjenih pogodb v letu 2023 je bil namenjen področju obrambe, del pa tudi razvoju slovenskega novinarstva.
Med edinimi partnerji na področju novinarstva v 2023 je naveden center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji Oštro, ki je omenjen tudi med prejemniki sredstev za leto 2024, za katero pa celotni podatki še niso na voljo. V letu 2024 je namreč stekel tudi dveletni projekt v okviru spletnega portala STA za preverjanje dejstev Ne/Ja, sofinanciran s strani ameriškega zunanjega ministrstva, katerega izvajanje je zdaj v skladu z odločitvijo o začasni zamrznitvi ameriške pomoči tujini za zdaj ustavljeno. Na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani podrobnejših pojasnil niso podali.
