Napad Irana na Izrael ogroža stabilnost regije v že tako težkih časih, je danes dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Napad sta obsodila francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz, zaskrbljenost nad razmerami pa so izrazili v Pekingu in Moskvi. Italija je medtem sklicala virtualno srečanje voditeljev G7.
“Najostreje obsojam včerajšnji napad Irana z balističnimi raketami na Izrael. Takšna dejanja ogrožajo stabilnost v regiji in povečujejo napetosti v že tako zelo nestabilnih razmerah. Vse strani pozivam, naj zaščitijo življenja nedolžnih civilistov,” je poudarila von der Leyen.
Dodala je, da EU še naprej poziva k prekinitvi ognja na meji z Libanonom in v Gazi ter k izpustitvi vseh zajetih talcev, je sporočila Evropska komisija.
Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz sta danes obsodila napad Irana. Macron je zatrdil, da je Francija mobilizirala svoje vojaške vire na Bližnjem vzhodu, da bi se zoperstavila Teheranu. Od šiitskega gibanja Hezbolah je zahteval, naj ustavi napade na Izrael, slednjega pa pozval, naj čim prej konča svoje vojaške operacije.
Elizejska palača je še sporočila, da bo Francija v kratkem organizirala “konferenco v podporo libanonskemu ljudstvu in njegovim institucijam”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Scholz je medtem opozoril, da z napadom Irana regiji grozi širši konflikt. “Iranski raketni napad na Izrael je treba najostreje obsoditi,” je nadaljeval in dodal, da bi Iran z napadi lahko zanetil požar v celotni regiji.
Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je prepričan, da se je kljub napadu Irana in odprtju fronte v Libanon še vedno mogoče izogniti vojni, ki bi zajela celoten Bližnji vzhod, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Premierka Giorgia Meloni je medtem v luči dogajanja danes sklicala virtualno srečanje voditeljev držav skupine G7, ki ji Italija trenutno predseduje. Ob tem je zatrdila, da si bo Italija še naprej prizadevala za diplomatsko rešitev krize na Bližnjem vzhodu.
Kitajska je mednarodno skupnost, zlasti vplivne sile, pozvala, naj preprečijo poslabšanje razmer v regiji. “Kitajska stran je globoko zaskrbljena zaradi nemira na Bližnjem vzhodu,” je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva. Dodal je, da Peking nasprotuje vsem dejanjem, ki kršijo suverenost, varnost in ozemeljsko celovitost Libanona, kot tudi vsem drugim načinom zaostrovanje konflikta.
Zaskrbljenost nad razmerami na Bližnjem vzhodu so izrazili tudi v Moskvi. “Ta situacija se razvija po najbolj zaskrbljujočem scenariju,” je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Vpletene strani je pozval k zadržanosti, obenem pa je obsodil dejanja, ki bi lahko privedla do smrti civilistov.
Iran je ponoči po poročanju lokalnih medijev proti Izraelu izstrelil 200 raket, pri čemer je po navedbah iranske revolucionarne garde 90 odstotkov raket doseglo svoje cilje. Izraelska vojska medtem trdi, da je Iran na njeno ozemlje izstrelil približno 180 raket, ki so bile večinoma prestrežene, tudi ob pomoči ZDA in Velike Britanije.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je kmalu po napadu obsodil širjenje konflikta na Bližnjem vzhodu. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je opozoril na ponavljajoči se vzorec povračilnih napadov. Napad so ostro obsodili tudi v ZDA. Mnogi v Libanonu in Gazi so medtem napade proslavljali.
