Na Nizozemskem bodo v sredo potekale predčasne parlamentarne volitve, ki bodo, kot kaže, spremenile politično krajino v državi. Po rekordnih 13 letih vladanja Marka Rutteja bi lahko nizozemsko vlado prvič vodila ženska ali pred nekaj meseci ustanovljena stranka zagrizenega borca proti korupciji. Izid je glede na ankete težko napovedati.
Je pa že gotovo, da bo peto največje gospodarstvo v EU, ki ima v Evropi in na svetovnem prizorišču velik vpliv, vodil nov obraz.
Rutte, ki je preživel toliko škandalov, da je postal znan kot teflonski Mark, se umika, v ospredju volitev, ki so posledica razpada njegove vlade, pa so številne krize, od visokih življenjskih stroškov in pomanjkanja stanovanj do zdravstvenega varstva in migracij. Čeprav sta od zadnjih volitev minili le dve leti, se na tokratnih pojavljajo številni novi obrazi, vključno z najverjetnejšima kandidatoma za premierski položaj.
Desnosredinsko Ljudsko stranko za svobodo in demokracijo (VVD) je namesto Rutteja na volitve popeljala 46-letna Dilan Yesilgöz, ki je na Nizozemsko prišla kot osemletna prosilka za azil iz Turčije in si zdaj prizadeva za zmanjšanje priseljevanja.
Sedanja ministrica za pravosodje je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP medijsko spretna političarka, ki svoje sledilce na omrežju Instagram razveseljuje s fotografijami svojih psov in je stalno prisotna v nizozemskih političnih pogovornih oddajah. Zaradi svoje brezkompromisnosti si je v medijih prislužila vzdevek pitbull v visokih petah. A kritiki pravijo, da samo poudarja, da bo delala drugače kot Rutte, ne pojasni pa, kako.
Glede na Poll of Polls bruseljskega spletnega biltena Politico, ki prikazuje povprečje pomembnejših javnomnenjskih raziskav, bi VVD prejšnji teden podprlo 18 odstotkov Nizozemcev. Enak delež glasov bi dobila tudi povsem nova stranka Nova družbena pogodba (NSC), ki jo je ustanovil karizmatični žvižgač in borec proti korupciji Pieter Omtzigt. 49-letni poliglot, ki se je izobraževal v Veliki Britaniji in Italiji, je s svojim prizadevanjem za očiščenje nizozemske politike sprožil politični potres v državi.
Omtzigt izpostavlja, da je bilo na Nizozemskem v zadnjih letih veliko političnih neuspehov, zato se zavzema za številne reforme. Tudi on ima trdo stališče do priseljevanja. A volivce je nekoliko zmedel z napovedjo, da v primeru zmage njegove stranke na volitvah ne bo nujno tudi premier. Ni izključil niti možnosti, da bi bil predsednik nizozemske vlade nekdo, ki ni niti na kandidatni listi NSC.
Politična analitičarka Julia Wouters je za AFP dejala, da je Omtzigt za mnoge Nizozemce nekakšen mesija s poslanstvom reformiranja Nizozemske. “V bistvu je nacionalni junak, vendar veliko ljudi ne ve, za kaj se pravzaprav zavzema,” je ocenila.
Glede na ankete se tretje mesto na volitvah s 16 odstotki glasov obeta nekdanjemu evropskemu komisarju Fransu Timmermansu, ki vodi skupno koalicijo zelenih in laburistov.
V igri je tudi skrajno desna stranka PVV Geerta Wildersa. Njegovo protipriseljensko, protiislamsko in protievropsko sporočilo ima stabilno podporo. Glede na Poll of Polls bi za to stranko glasovalo 13 odstotkov volivcev, ključno pa je, da bi Yesilgöz lahko z njo oblikovala morebitno vladajočo koalicijo.
Stranki kmetov (BBB), ki je nastala iz protestov proti ukrepom za omejevanje izpustov dušika in ki je na začetku leta zmagala na volitvah v senat, medtem glede na javnomnenjske raziskave pohaja moč. S šestimi odstotki glasov bi se glede na ankete uvrstila na peto mesto.
V volilni kampanji je bilo v ospredju priseljevanje, ki je botrovalo tudi padcu Ruttejeve vlade. Njegova nestabilna koalicija je razpadla zaradi načrtov za omejitev števila družinskih članov, ki se lahko pridružijo prosilcem za azil na Nizozemskem. Stranke po poročanju AFP skušajo druga drugo prekositi z drznimi obljubami glede omejevanja priseljevanja.
Veliko pozornosti stranke namenjajo tudi stanovanjski krizi. Po navedbah britanskega BBC se je cena povprečnega stanovanja na Nizozemskem povzpela nad 400.000 evrov, saj je približno devetkrat več iskalcev stanovanj kot stanovanj ali hiš za prodajo. Socialnih stanovanj primanjkuje, najemnine v večjih mestih pa so skokovito narasle. V začetku leta je več kot 100.000 ljudi podpisalo peticijo za več cenovno dostopnih stanovanj.
Pomembno vlogo pred volitvami so tudi vse višji življenjski stroški, zaradi katerih prihodnost skrbi večino Nizozemcev, tudi tiste s srednjimi dohodki. Med Nizozemci, starimi od 18 do 34 let, so denarne skrbi po poročanju BBC odločilno vprašanje pri odločanju o tem, koga bodo volili.
Tokratne volitve veljajo za zelo nepredvidljive, saj o tem, katere od 26 strank, ki kandidirajo, bodo zasedle skupno 150 sedežev v nizozemskem parlamentu, odloča precejšen delež neodločenih volivcev. Ankete kažejo, da bi se lahko v parlament uvrstilo kar 17 strank.
Po volitvah se bo predvidoma začelo dolgo obdobje pogajanj med njimi za oblikovanje delujoče koalicije, pri čemer bo štel vsak sedež v parlamentu. Zadnjo koalicijo so na Nizozemskem oblikovali devet mesecev, zdržala pa je manj kot dve leti.
