Varnostni svet ZN je v četrtek potrdil resolucijo za podaljšanje mandata misiji ZN v Libiji (Unsmil) do 31. januarja prihodnje leto z možnostjo avtomatičnega podaljšanja za dodatnih devet mesecev, če bo vmes potrjen vodja misije. Svet pa je ob tem podaljšal še mandat misiji ZN za referendum v Zahodni Sahari (Minurso) do 31. oktobra 2025.
Resolucija o Unsmil poudarja, da v Libiji ne more biti vojaške rešitve spora med mednarodno priznano Vlado nacionalne enotnosti (GNU), ki jo v Tripoliju vodi premier Abdul Dbeibah ter Vlado nacionalne stabilnosti (GNS), ki pod vodstvom premierja Osama Hamada nadzira vzhod države.
Resolucija, ki je bila podprta soglasno, poziva vse strani, naj uredijo odprta politična vprašanja glede splošnih volitev s podporo misije Unsmil in se držijo leta 2020 sklenjenega dogovora o prekinitvi ognja. Članice ZN resolucija poziva, naj se ne vpletajo v spor in se držijo embarga na prodajo orožja ter izraža zaskrbljenost nad položajem človekovih pravic.
Po glasovanju je nekaj predstavnikov držav članic Varnostnega sveta izrazilo zaskrbljenost, ker še ni bil imenovan vodja misije Unsmil in so generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa pozvali, naj to čim prej uredi.
Unsmil je do decembra 2021 vodil Slovak Jan Kubiš, nakar je Guterres na položaj imenoval Abdoulsyeja Bathiliyja iz Senegala, ki je aprila letos odstopil s položaja, ker se voditelji sprtih strani niso pripravljeni pogajati o ureditvi spora. Misijo od takrat naprej vodi namestnica vodje misije Američanka Stephanie Koury.
Varnostni svet pa je v četrtek podaljšal mandat še eni misiji. Z 12 glasovi in dvema vzdržanima je potrdil predlog resolucije za podaljšanje mandata misiji ZN za referendum v Zahodni Sahari. Alžirija iz protesta, ker so zavrnili njena amandmaja k resoluciji, ni glasovala, vzdržali pa sta se Rusija in Mozambik.
Predlog ameriške resolucije poziva k realistični politični rešitvi na spornem ozemlju Zahodne Sahare, ki si želi neodvisnosti, večinoma pa je pod nadzorom Maroka. Le okrog 20 odstotkov je pod nadzorom gibanja za neodvisnost Fronta Polisario, ki ga podpira Alžirija.
Maroko se ozemlju, ki je bogat z minerali, noče odpovedati in trenutno se kot rešitev kaže razdelitev ozemlja med Marokom in novo državo, čeprav Fronta Polisario to odločno zavrača.
Slovenija je resolucijo podprla, slovenski veleposlanik Samuel Žbogar pa je po glasovanju dejal, da Minurso igra ključno stabilizacijsko vlogo na terenu.
Žbogar je tudi dejal, da je Slovenija podprla oba amandmaja Alžirije, ki je predlagala večjo vlogo Minurso pri nadzoru spoštovanja človekovih pravic v Zahodni Sahari in neoviran dostop Urada visokega komisarja za človekove pravice ZN do ozemlja.
Slovenija po 50 letih konflikta v Zahodni Sahari podpira trajno in obojestransko sprejemljivo politično rešitev, ki zagotavlja samoodločbo prebivalcev Zahodne Sahare, je še dejal Žbogar.
