V Oslu so se danes sestali talibani in predstavniki iz ZDA, Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije in Evropske unije. Pogovarjali naj bi se predvsem o pomanjkanju hrane v državi, pa tudi o pravicah žensk in izginotju dveh aktivistk v Kabulu pretekli teden, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Talibani so danes na svojem prvem obisku v Evropi po vrnitvi na oblast opravili prelomne pogovore z zahodnimi diplomati o humanitarni krizi v Afganistanu, kjer na milijone ljudi trpi za lakoto. Mednarodna skupnost vztraja, da morajo talibani spoštovati človekove pravice, preden se lahko ponovno zagotovi pomoč državi.
“V prizadevanju reševanja humanitarne krize bomo skupaj z zavezniki, partnerji in humanitarnimi organizacijami s talibani nadaljevali odkrito diplomacijo glede naših skrbi in našega stalnega interesa za stabilen, vključujoč Afganistan, ki spoštuje pravice,” je v nedeljo tvitnil posebni predstavnik ZDA za Afganistan Thomas West.
Pred srečanjem s talibani so se zahodni diplomati danes pogovarjali s člani afganistanske civilne družbe, vključno z aktivistkami in novinarkami, ki so se dan prej s talibansko delegacijo pogovarjale o človekovih pravicah.
Borka za pravice žensk Džamila Afghani in ena od udeleženk srečanj je povedala, da je bilo to pozitivno prelomno srečanje, na katerem so talibani “pokazali dobro voljo”, vendar bo treba počakati na to, “kakšna bodo njihova dejanja”.
Druga aktivistka v Oslu Mahbuba Seraj je dejala, da so jih talibani “priznali in nas slišali”. Pri tem je izrazila upanje, da se bodo razumeli med sabo.
Mnoge afganistanske aktivistke, ki se soočajo z ustrahovanjem talibanov po organiziranju manjših in razpršenih protestov, so medtem ogorčene zaradi diplomatskih prizadevanj. “Žal mi je za takšno državo, kot je Norveška, da organizirala ta vrh, sedi s teroristi in sklepa dogovore,” je dejala aktivistka Wahida Amiri, ki od vrnitve talibanov redno protestira v Kabulu.
Druga aktivistka v Kabulu je dejala, da so ženske zaskrbljene, da bi se z njihovimi pravicami v Oslu “trgovalo za zaprtimi vrati”.
Prejšnji teden so aktivistke zatrdile, da so po sodelovanju v demonstracijah dve njihovi kolegici odpeljali iz svojih domov v Kabulu in da sta nato izginili. O usodi pogrešanih žensk so se pogovarjali tudi na današnjih pogovorih, vendar so talibani za norveško televizijo NRK zanikali, da bi aktivistki aretirali in jih držali v ujetništvu.
Mednarodna skupnost želi najprej videti, kako nameravajo talibani vladati Afganistanu, kjer so v času prejšnje vladavine med letoma 1996 in 2001 v veliki meri teptali človekove pravice, še zlasti pravice žensk. Medtem ko islamisti trdijo, da so se posodobili, so ženske še vedno večinoma izključene iz zaposlovanja v javnem sektorju in večina srednjih šol za dekleta ostaja zaprta, še poroča AFP.
