V Nemčiji se je po predstavitvi koalicijskega dogovora prejšnji teden že začelo ugibati o imenih v prihodnji vladni ekipi. Stranke jih uradno še niso sporočile. Pred tem morajo sicer še potrditi koalicijski dogovor, nova vlada bi po načrtih delo začela 6. maja.
Krščanski demokrati CDU, njihova bavarska sestrska Krščansko-socialna unija (CSU) in socialdemokrati (SPD) so prejšnji teden po mesecu in pol pogajanj predstavili koalicijski dogovor.
“Nemčija bo dobila močno in učinkovito vlado,” je ob predstavitvi dogovora, ki naj bi zagotovil gospodarsko rast Nemčije in okrepil varnost, dejal vodja CDU in prihodnji kancler Friedrich Merz.
Gospodarstvo želijo spodbuditi z davčnimi olajšavami za podjetja, znižanjem cen elektrike ter olajšavami za velike naložbe. Zmanjšati nameravajo tudi birokracijo. Po drugi strani namerava prihodnja vlada varčevati, med drugim z osemodstotnim zmanjšanjem števila zaposlenih v javni upravi ter omejitvijo razvojne pomoči in donacij mednarodnim organizacijam na največ milijardo evrov letno.
Na področju migracij nameravajo uvesti nadzor na meji in zavračati migrante v skladu z dogovorom s sosednjimi državami. Omejili bodo tudi združevanje družin.
Glede širitve EU v dogovoru opozarjajo, da mora poteka v skladu z absorpcijsko sposobnostjo povezave, zaradi česar bo pred novo širitvijo med drugim nujna reforma EU, ki bo krepila inštitucije. Zavzemajo se tudi za prilagoditev sprejemanja odločitev v Svetu EU.
Stranke so se že dogovorile o razdelitvi ministrskih resorjev. Krščanski demokrati bodo imeli poleg kanclerja Friedricha Merza še šest ministrstev – za gospodarstvo, promet, zdravstvo, družino, digitalizacijo in zunanje zadeve. Prvič po 60 letih bo tako v rokah CDU hkrati položaj kanclerja in zunanjega ministra. Zadnji zunanji minister iz vrst CDU je bil Gerhard Schröder od leta 1961 do 1966, soimenjak bolj znanega kasnejšega socialdemokratskega kanclerja.
Tokrat bi glede medijsko poročanje zunanji minister lahko postal Johann Wadephul, ki je bil doslej v stranki odgovoren za zunanjo politiko.
Jens Spahn, ki je bil v zadnji vladi krščanske demokratke Angele Merkel minister za zdravje, se predvidoma ne bo vrnil v vlado, ampak naj bi prevzel vodenje skupne poslanske skupine CDU/CSU. Minister za zdravje naj bi postal Tino Sorge, poroča več nemških portalov.
Bavarska CSU bo imela tri ministrstva, za notranje zadeve, raziskave in kmetijstvo. Kandidat za notranjega ministra je vodja poslanske skupine CSU Alexander Dobrindt.
Socialdemokrati bodo imeli sedem ministrstev. Poznavalci ocenjujejo, da je visoko število ministrskih položajev glede na izid volitev posledica pogajalskih sposobnosti sovodje SPD Larsa Klingbeila, ki naj bi prevzel finančno ministrstvo. Poleg tega bodo socialdemokrati vodili še ministrstva za obrambo, delo, pravosodje, okolje, infrastrukturo in razvojno pomoč.
Na položaju ministra za obrambo bo predvidoma ostal Boris Pistorius. Položaj ministrice za razvojno pomoč naj bi obdržala Svenja Schulze. Pomemben položaj pa se obeta nekdanji predsednici bundestaga Bärbel Bas, ki naj bi prevzela ministrstvo za delo. Pravosodno ministrstvo naj bi prevzela 37-letna Sonja Eichwede, ki je pred vstopom v parlament leta 2021 delala kot sodnica.
Pod vprašajem je prihodnost sovodje SPD Saskie Esken, ki bi lahko ostala brez mesta v vladi, morda bi se jo celo zamenjalo na čelu stranke, piše bruseljski portal Politico. Ženski klub SPD sicer tem idejam nasprotuje in si tudi za Esken želijo ministrskega položaja, češ da ni sprejemljivo, da je po “volilni katastrofi” Klingbeil nagrajen z novim položajem, Esken pa mora oditi, poroča portal FR.
Uradno nameravajo unija in socialdemokrati svoje ministrske kandidate predstaviti šele po potrditvi koalicijskega dogovora, morda tudi šele po potrditvi Merza za kanclerja. Zato so glede ministrskih imen še možne spremembe oziroma presenečenja.
Glede na trenutna ugibanja bi bila prihodnja vlada spolno uravnotežena, saj bi bilo v njej devet ministric, sedem ministrov in kancler ter vodja kabineta kanclerja, ki je v Nemčiji del vladne ekipe.
Najprej pa morajo vse tri stranke potrditi koalicijski dogovor. Pri CSU so to storili že prejšnji teden.
Socialdemokrati so v torek začeli digitalno glasovanje svojih članov, ki ga bodo zaključili 29. aprila. Po statutu mora namreč dogovor podpreti večina članov, pri čemer se jih mora izreči najmanj petina vseh. Čeprav vodstvo trdno stoji za dogovorom, je pomladek stranke že napovedal, da bo glasoval proti. Med drugim niso zadovoljni z dogovorom na področju azila, dela in socialnih zadev.
Krščanski demokrati bodo o dogovoru odločali 28. aprila na izrednem kongresu.
Če bodo vse stranke potrdile dogovor, naj bi koalicijski dogovor podpisali 5. maja, dan kasneje bi lahko Merza v bundestagu potrdili za kanclerja. Nova nemška vlada bi lahko začela svoje delo še isti dan, to je dva mesca in pol po predčasnih parlamentarnih volitvah 23. februarja.
