V Nemčiji še pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami načrtujejo javno razpravo o morebitni vnovični vpeljavi vojaške obveznosti v luči povečanih varnostnih groženj ob ruskih napadih na Ukrajino, piše portal Politico. Nemški kancler Olaf Scholz je ob obisku Švedske v torek povedal, da preigravajo več možnosti.
V Nemčiji je bilo služenje vojaškega roka obvezno dolga desetletja hladne vojne vse do leta 2011, ko ga je vlada pod vodstvom Krščansko-demokratske unije (CDU) ukinila. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, so v opozicijski CDU prejšnji teden podprli predlog, da vojaško obveznost ob morebitni zmagi na volitvah leta 2025 postopno, a vendarle znova uvedejo.
Nemškega kanclerja Olafa Scholza so ob obisku Stockholma, kjer se je srečal s švedskim kolegom Ulfom Kristerssonom, novinarji vprašali, ali lahko Nemčija po zgledu Švedske z uvedbo obveznega služenja vojaškega roka nadomesti kadrovski primanjkljaj v oboroženih silah.
Švedska je znova vpeljala vojaško obveznost leta 2017, potem ko se ji sedem let pred tem odpovedala. Na Švedskem nimajo splošne vojaške obveznosti. Vsaka generacija 18-letnih moških in žensk mora sicer izpolniti naborniške vprašalnike, na usposabljanje pa povabijo samo izbrane, ki jim kasneje ponudijo zaposlitev v vojski.
“Preigravamo različne predloge,” je odgovoril Scholz. “Toda nobeden od njih ni primerljiv z nekdanjo nemško ureditvijo. Zato je dobro počakati, vse dokler ne bomo imeli uravnotežene ideje,” je dodal nemški kancler, ki ideji o vnovični vojaški obveznosti po zgledu nekdanje ni naklonjen.
Drugačnega mnenja je nemški obrambni minister Boris Pistorius. “Verjamem, da v Nemčiji potrebujemo nekakšno obliko vojaške obveznosti,” je povedal prejšnji teden ob obisku ameriške Univerze Johnsa Hopkinsa in ob tem ukinitev nekdanje kanclerke Angele Merkel iz leta 2011 ocenil za napačno. “Časi so se spremenili,” je po poročanju portala Politico dejal Pistorius, ki je prepričan, da švedski model še posebej ustreza nemškim potrebam.
Njegova ekipa na obrambnem ministrstvu je več tednov pripravljala predloge o novi ureditvi. Aprila so predstavili poročilo, ki preigrava tri možnosti. Prva je, da ohranijo dosedanjo ureditev in hkrati okrepijo kadrovanje. Drugi scenarij predvideva, da znova vpeljejo naborništvo za 18-letne moške in nato vsako leto izberejo do 40.000 novih pripadnikov vojske. Tretja možnost je, da uvedejo obvezno služenje vojaškega roka tako za moške kot ženske.
Javna razprava naj bi se v Nemčiji začela še pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami.
Nemška vojska je trenutno sestavljena iz 182.000 pripadnikov. Do leta 2031 želi Pistorius njihovo število povečati za dobrih deset odstotkov na 203.000 članov, piše dpa.
