V Iranu bodo danes volili novega predsednika države. Potem ko je vplivni svet varuhov zavrnil vrsto kandidatov, je pričakovati, da bo zmernega predsednika Hasana Rohanija na položaju nasledil ultrakonservativni Ebrahim Raisi.
Volitve potekajo v času, ko se islamska republika pogaja s svetovnimi silami o oživitvi jedrskega sporazuma iz leta 2015 in si prizadeva za odpravo ameriških sankcij.
60-letni Raisi, nekdanji prvi mož iranskega pravosodja, pripada ultrakonservativnemu taboru, ki ne zaupa Zahodu in o ZDA govori kot o “velikem satanu” in “svetovni aroganci”. Nekateri iranski mediji ga vidijo kot možnega naslednika vrhovnega voditelja, ajatole Alija Hameneja.
Raisijeva zmaga bi pomenila, da se bo nekaj mesecev po tistem, ko je Joe Biden v Beli hiši zamenjal Donalda Trumpa, tehtnica v Teheranu nagnila na drugo stran.
Analitiki sicer menijo, da to verjetno ne bo ogrozilo pogajanj med Iranom in preostalimi podpisnicami jedrskega sporazuma – Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Rusijo in Kitajsko, ki trenutno potekajo na Dunaju.
Opazovalci na volitvah ne pričakujejo večjih presenečenj, volilna udeležba pa bo po pričakovanjih dosegla novo najnižjo raven, saj so volivci izčrpani zaradi dolgotrajne socialne in gospodarske krize. Če danes noben kandidat ne bo prejel več kot 50 odstotkov glasov, se bosta kandidata z največ podpore pomerila v drugem krogu, ki bo 25. junija.
Od islamske revolucije leta 1979 je tako rekoč vsa oblast v rokah vrhovnega voditelja, od leta 1989 je to ajatola Ali Hamenej. Predsednik ima kljub temu precejšen vpliv na različnih področjih, od gospodarstva do zunanjih zadev.
