Izrael od začetka vojne v Gazi bombardira pozicije Hezbolaha v Libanonu. Ta je zaradi svoje prisotnosti na izraelsko-libanonski meji in preteklih spopadov dolgoletni glavni sovražnik Izraela. Zloglasno šiitsko gibanje prav tako izvaja skoraj vsakodnevne raketne in topniške napade na izraelska mesta. Zaradi napadov se je s severa Izraela umaknilo skoraj sto tisoč civilistov, z juga Libanona pa nekaj več kot 111 tisoč. Skupno število smrtnih žrtev izraelskih napadov je od prejšnjega tedna, ko je Izrael začel obsežnejše napade, že preseglo 700.
Izrael je v zadnjem času stopnjeval napade na poveljniško strukturo in omrežje Hezbolaha: načrtno ubijal visoke poveljnike ter (čeprav uradno to zanika) izpeljal niz eksplozij pozivnikov in radijskih ročnih postaj pripadnikov Hezbolaha. V enemu od napadov so izraelske sile ubile vodjo tega šiitskega gibanja šejka Hasana Nasralo, ki je veljal za eno najbolj vplivnih osebnosti na Bližnjem vzhodu. Tesen zaveznik Irana v Libanonu je deloval skrit pred očmi javnosti, a je imel ključno vlogo pri preoblikovanju Hezbolaha v politično in vojaško silo, kakršna je danes.
Kaj vemo o islamistični organizaciji, ki po arabsko pomeni Alahova stranka in združuje libanonske šiite, tesno pa je povezana tudi s Teheranom? Več držav – tudi Evropska unija – imajo Hezbolah za teroristično organizacijo, ZDA pa trdijo, da gre za še eno od milic, ki so pod vplivom Irana in imajo za cilj destabilizacijo Bližnjega vzhoda. Ustanovljen je bil med državljansko vojno v Libanonu leta 1982 in se je razvil v trdoživega sovražnika Izraela. Sčasoma se je razvil v državo v državi. Ima velik vpliv na libanonsko državno politiko, je stalno zastopan v vladi, ima lastne medije, socialne ustanove in celo vojsko. Ob ustanovitvi so vodilni ljudje v Hezbolahu izdali manifest, s katerim so izpostavili svojo ideologijo. Kot glavna cilja sta zapisana poraz Izraela in izgon zahodnih kolonialističnih sil z Bližnjega vzhoda. Nasrala je leta 2021 izjavil, da ima Hezbolah 100 tisoč borcev. Po ocenah zahodnih medijev naj bi imel Hezbolah dvajset tisoč aktivnih pripadnikov in trideset tisoč rezervistov. Pa tudi do 150 tisoč raket, vključno s pet tisoč raketami srednjega in dolgega dosega.
Izrael je skušal že večkrat uničiti Libanon, poleti 2006 tudi z večjim vojaškim posegom. Takrat je Hezbolah v napadu zajel dva izraelska vojaka, za katera je upal, da bosta del dogovora o izmenjavi ujetnikov, vendar se to ni zgodilo, saj je Izrael odgovoril z ognjem. Začela se je 34-dnevna vojna, imenovana tudi julijska vojna.
Libanon se že vrsto let sooča s hudo ekonomsko krizo in brezposelnostjo. Protiuporniški glasovi znotraj države za izvor težav obtožujejo Hezbolah ter sirijske in palestinske begunce, čeprav je vir težav predvsem politična razcepljenost, ki so jo ustvarili že francoski kolonizatorji. Politolog Primož Šterbenc trdi, da želi Izrael z uničenjem civilne infrastrukture obnoviti nasprotja in tako posredno sprožiti državljansko vojno. V Libanonu živijo kristjani, muslimani in druzi. Med letoma 1975–1990 je v državi med temi skupinami divjala državljanska vojna. Po vojni so libanonske verske skupine ukinile svoje milice in oblikovale skupno libanonsko vojsko, le Hezbolah je obdržal svojo vojsko.
Izrael tudi po uboju Nasrale nadaljuje napade na Libanon. ZDA je obvestil, da načrtuje omejeno kopensko operacijo v Libanonu, ki bi se lahko začela kmalu. Gibanje Hezbolah je sporočilo, da je na ofenzivo pripravljeno. Na Cipru je pripravljenih približno 700 britanskih vojakov, ki so tam zaradi morebitne evakuacije britanskih državljanov iz Libanona, je v torek zvečer sporočilo zunanje ministrstvo v Londonu. Ob tem je Britance v Libanonu pozvalo, naj državo zaradi vse intenzivnejših spopadov med Izraelom in Hezbolahom nemudoma zapustijo. Načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi je medtem nagovoril vojake in jim naročil, naj se pripravijo na morebiten vstop v Libanon. »Tukaj lahko slišite letala. Napadamo ves dan, da bi pripravili teren za vaš morebitni vstop, pa tudi, da bi še naprej udarjali po Hezbolahu. Ne bomo se ustavili. Še naprej jih bomo napadali in jim škodovali povsod,« je Halevi povedal izraelski tankovski brigadi. Libanonski premier Mikati je v nedeljo trenutno razseljevanje Libanoncev označil za najobsežnejše v zgodovini države in dejal, da je številka zelo visoka in bi lahko dosegla milijon, kar bi pomenilo šestino prebivalstva države. Morebitna vključitev Irana v spopad bi verjetno pomenila odgovor ZDA, kar bi hitro pripeljalo v svetovni spopad.
Simon Smole
