
V Hongkongu bodo razširili seznam zločinov, ki ogrožajo nacionalno varnost in za katere zato velja sporen zakon o nacionalni varnosti, ki je dal Pekingu obsežna pooblastila na območju te nekdanje britanske kolonije. Spremembe je danes na prvem zasedanju novega “domoljubnega” zakonodajnega sveta napovedala voditeljica Hongkonga Carrie Lam.
Zakon o nacionalni varnosti je bil sprejet leta 2020 kot odgovor na množične in pogosto nasilne proteste v podporo demokraciji v Hongkongu. Strogo kaznuje vsako dejanje, za katerega Kitajska meni, da predstavlja grožnjo državni varnosti.
Trenutno so v omenjenem zakonu kot takšna opredeljena štiri kazniva dejanja – odcepitev, prevrat, terorizem in sodelovanje s tujimi silami. Zanje je zagrožena dosmrtna zaporna kazen.
Zdaj je Lamova potrdila, da pripravlja njena vlada novo “lokalno zakonodajo”, ki bo ta seznam razširila. Kot je dejala, je to ustavna dolžnost vlade in zato z njo ne smejo več odlašati. Člen 23 hongkonške mini ustave namreč mesto poziva k sprejetju svojih lastnih zakonov o nacionalni varnosti, je pojasnila po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Kaj točno to pomeni, Lamova ni pojasnila. So pa v členu 23 po poročanju AFP izrecno navedena določena kazniva dejanja, kot so izdaja, odcepitev, upor in prevrat ter kraja državnih skrivnosti. Poleg tega prepoveduje dejavnosti vseh tujih političnih organizacij v Hongkongu in vzpostavljanje odnosov lokalnih političnih organizacij s podobnimi organizacijami v tujini.
Hongkong, nekdanja britanska kolonija, je leta 1997 ponovno postal del Kitajske. Sedemmilijonsko območje je takrat obdržalo široko avtonomijo, njegovi prebivalci pa so imeli obsežne svoboščine.
Zakon o nacionalni varnosti je dal Pekingu leta 2020 obsežna pooblastila na območju mesta. Kritiki zakona trdijo, da je v bistvu končal sistem “ena država, dva sistema”, ki je veljal, odkar je mesto ponovno postalo del Kitajske.
Danes napovedane novosti bodo verjetno potrjene brez večjega nasprotovanja, saj je bil novi hongkonški zakonodajni svet konec lanskega leta izvoljen v skladu z novim političnim načrtom Pekinga. Na volitvah so tako lahko kandidirali le kandidati, ki jih Peking šteje za “domoljube”. Poleg tega so nova pravila drastično zmanjšala število neposredno izvoljenih sedežev.
Marca letos bo manjši odbor, sestavljen iz podpornikov kitajske vlade, sicer izbiral novega voditelja Hongkonga. Lamova zaenkrat še ni potrdila, ali se bo potegovala za drugi mandat. Prvi se ji izteče junija in kot je dejala danes, je zelo malo verjetno, da bo nov zakon o nacionalni varnosti sprejet do takrat.