Voditelji enajstih strank so v četrtek v Podgorici podpisali koalicijski sporazum, na podlagi katerega naj bi Črna gora po junijskih predčasnih volitvah končno dobila novo vlado. Kljub zaskrbljenosti ameriških in evropskih partnerjev bodo v vladi mandatarja Milojka Spajića tudi stranke nekdanje proruske in prosrbske Demokratske fronte (DF).
Koalicijski sporazum so podpisali Spajić, bodoči premier in vodja na volitvah zmagovalne stranke Gibanje Evropa zdaj (PES), vodji strank bivše DF – Andrija Mandić, ki vodi stranko Nova srbska demokracija (NSD), in Milan Knežević, ki vodi Demokratsko ljudsko stranko (DNP) – ter vodje Demokratov Aleksa Bečić, Socialistične ljudske stranke (SNP) Vladimir Joković ter liberalne stranke Civis Srđan Pavićević. Podpisali so ga tudi voditelji petih strank albanske manjšine, poroča črnogorska tiskovna agencija Mina.
Mandićeva in Kneževićeva stranka sta bili jedro Demokratske fronte, vodilnega prosrbskega bloka, ki je sodelovalo z vlado, oblikovano po prelomnih parlamentarnih volitvah leta 2020, na katerih je po več desetletjih izgubila oblast Demokratska stranka socialistov (DPS) Mila Đukanovića.
Na letošnjih volitvah je zavezništvo Za prihodnost Črne gore pod njunim vodstvom dobilo 13 sedežev v 81-članskem parlamentu.
V skladu s koalicijskim sporazumom bosta stranki v parlamentu podprli manjšinsko vlado, konec prihodnjega leta pa bosta s preoblikovanjem vlade postali njen del. Dobili bosta en položaj podpredsednika vlade in štiri ministrstva.
Mandić pa naj bi že sedaj postal predsednik parlamenta, ki bo o svojem vodstvu in o novi vladi predvidoma odločalo prihodnji teden. Parlament se je namreč na ustanovnem zasedanju sestal že julija, a je na imenovanje svojega vodstva čakal do oblikovanja vladne koalicije.
Mandić in Knežević ter njuni stranki se zavzemajo za razveljavitev priznanja Kosova, izstop države iz Nata ter odpravo sankcij proti Rusiji zaradi priključitve Krima leta 2014, zanikajo pa tudi genocid v Srebrenici.
Knežević in Mandić pa se na sodišču v Podgorici še naprej zagovarjata zaradi sodelovanja v domnevnem poskusu državnega udara, ki naj bi ga leta 2016 organizirale ruske obveščevalne službe. V prvi sodbi, ki je bila pozneje razveljavljena, sta bila obsojena na pet let zapora.
Opozicijska DPS opozarja, da bi izvolitev Mandića za predsednika parlamenta pomenila, da bo Črna gora postala država “v sferi vpliva politike Kremlja in Beograda”, saj je nekoč dejal, da ima ruskega predsednika Vladimirja Putina za svojega predsednika, medtem ko je znano, da je politično blizu srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Kot predsednik parlamenta bo namreč član nacionalnega sveta za obrambo in varnost.
Sporno je še, da ima Mandić tudi srbsko državljanstvo, saj pridobitve dvojnega državljanstva po letu 2006 zakoni ne dovoljujejo. Srbskemu državljanstvu se je tako odrekel Spajić, da je lahko postal mandatar.
Ob napovedih sodelovanja strank bivše DF v novi vladi so ZDA nedavno izrazile zaskrbljenost, ker bodo v vladi stranke in voditelji, ki dejavno nasprotujejo evropskim vrednotam. Podobne pomisleke so po poročanju Radia Slobodna Evropa izrazili tudi v Evropski uniji.
