Tuje države so okrepila zanimanje za nakup srbskega orožja

Srbski obrambni minister Miloš Vučević je v ponedeljek dejal, da je od začetka vojne med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas šest držav želelo dodatno kupiti orožje in vojaško opremo, proizvedeno v Srbiji. Srbija se po drugi strani zanima za nakup orožja od Kitajske, kjer se bo Vučević danes srečal s kitajskim vojaškim vrhom.

“To prikazuje, kakšna je tekma za nakup vsega, kar te države razumejo kot nujno za zagotavljanje svoje varnosti pa tudi za to, da bi pomagale nekaterim drugim državam. Vse je odvisno od tega, kako kdo vodi politiko,” je Vučević dejal v ponedeljek za srbsko televizijo Pink o zanimanju drugih držav za nakup orožja od Srbije.

Po ocenah srbskega ministrstva za obrambo bo skupna vrednost izdanih dovoljenj za izvoz srbskega orožja in vojaške opreme letos znašala več kot 1,6 milijarde dolarjev, je za srbski časnik Politika prejšnji mesec dejal pomočnik obrambnega ministra Nenad Miloradović. To je za četrtino več kot lani, ko je bila skupna vrednost izdanih dovoljenj 1,3 milijarde dolarjev.

Leta 2021 pa je Srbija izvozila za okoli 450 milijonov dolarjev orožja in vojaške opreme. Največ ga je tedaj glede na vrednost izvozila v ZDA, Azerbajdžan, Ugando in Združene arabske emirate, pa so po poročanju portala srbske televizije N1 pokazali podatki srbskega ministrstva za trgovino, ki izdaja dovoljenja za izvoz orožja.

Srbski obrambni minister je sicer trenutno na Kitajskem, kjer danes poteka vrh pobude Pas in pot. Vrha se udeležuje tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki se bo ob robu srečanja sestal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.

Vučević je v ponedeljek napovedal možnost dogovorov glede nakupa vojaške opreme od Kitajske. Za televizijo Pink je pojasnil, da Srbijo najbolj zanima vojaška oprema iz segmenta protizračne obrambe in brezpilotnih letalnikov. “To so strateški dogovori. Vi veste, da ne moremo več kupovati na ruskem trgu. Imamo težave zaradi sankcij, vojn, groženj … Zato gledamo na odpiranje novih trgov, pri čemer imamo dobro strateško, tradicionalno prijateljstvo s Kitajsko,” je pojasnil.

Tretjega vrha pobude Pas in pot se udeležujejo predstavniki približno 130 držav sveta, med njimi tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

Pobuda Pas in pot je ambiciozen načrt kitajskega predsednika Xi Jinpinga o velikih investicijah v infrastrukturo, s katerimi bi se izboljšale prometne povezave znotraj Azije ter med Azijo in Evropo. Nekateri vizijo o obnovi starodavne Svilne poti razumejo kot trojanskega konja, s katerim želi Peking povečati svoj globalni vpliv, spet drugi jo označujejo za enega najambicioznejših infrastrukturnih projektov, kar jih je bilo kadarkoli zasnovanih.

Podporo pobudi je doslej izrazilo več kot 145 držav, ki skupaj predstavljajo skoraj 75 odstotkov svetovnega prebivalstva in več kot polovico svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP).

Back to top button