Svetovni voditelji po odstavitvi predsednika Bašarja al Asada upajo na stabilno prihodnost Sirije ter pozivajo k mirni tranziciji in oblikovanju vključujoče vlade. Uporniške skupine, ki so po odstavitvi Asada napovedala začetek nove dobe za Sirijo, so obljubile oblikovanje nove vlade, a podrobnosti o tem doslej še niso znane.
Islamistični uporniki so 27. novembra sprožili ofenzivo, po manj kot dveh tednih vkorakali v prestolnico Damask ter v nedeljo strmoglavili režim Bašarja al Asada, ki je že pred tem pobegnil iz države. V spopadih je bilo ubitih več kot 820 ljudi, vključno s 111 civilisti, razseljenih pa okoli 280.000 ljudi.
Svetovni voditelji sedaj upajo na stabilno prihodnost Sirije. Ta bo v veliki meri odvisna predvsem od uporniških skupin, ki so tokrat delovale enotno z enim skupnim ciljem, vendar so v svojem bistvu razdrobljena mešanica skupin z nasprotujočimi si ideologijami in dolgoročnimi ambicijami.
Osrednja uporniška skupina Hajat Tahrir al Šam (HTS) je napovedala začetek nove dobe za Sirijo in obljubila oblikovanje nove vlade v državi, ne da bi navedla več podrobnosti. Po padcu Asadovega režima se medtem še naprej vrstijo pozivi k mirni tranziciji in oblikovanju vključujoče vlade.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je v imenu članic unije vse akterje pozvala, naj se vzdržijo nasilja. Zavzela se je tudi za ohranitev ozemeljske celovitosti, neodvisnosti in suverenosti Sirije. Evropska komisija pa je spomnila, da še vedno veljajo sankcije EU, ki so bile uvedene proti skupini HTS in njenim predstavnikom na podlagi odločitve ZN.
O posledicah padca Asadovega režima za EU bodo v četrtek razpravljali notranji, prihodnji ponedeljek pa še zunanji ministri držav članic. Za zaprtimi vrati se bo na temo Sirije danes sestal tudi Varnostni svet ZN.
Nemško zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo HTS v vsakem primeru imela vlogo pri reorganizaciji Sirije. Ob tem je poudarilo, da bodo skupino presojali po njenih dejanjih in ne po besedah. HTS je namreč večkrat napovedala prizadevanja za zaščito manjšin in zavrnila morebitno maščevanje.
Francija medtem namerava v prihodnjih dneh v Sirijo poslati posebnega odposlanca. Napovedala je tudi podporo politični tranziciji, a jo pogojila s spoštovanjem pravic žensk, manjšin in mednarodnega prava. Več evropskih držav je v luči spremenjenih razmer v Siriji začasno ustavilo obravnavo prošenj za azil Sircev.
Za oblikovanje vključujoče vlade v Siriji se je zavzela tudi Turčija, ki sicer podpira nekatere upornike v državi. Ankara si želi tudi, da bi nova Sirija imela dobre odnose s sosedami, ter da bi v regijo prinesla mir in stabilnost. V Pekingu so vse strani pozvali, naj najdejo politično rešitev za ponovno vzpostavitev stabilnosti.
V Moskvi niso želeli potrditi poročanja medijev, da je Asad zbežal v Rusijo. So pa sporočili, da jih je presenetil nenaden uspeh upornikov in izrazili pripravljenost na pogovore z novimi voditelji Sirije, zlasti glede prihodnosti tamkajšnjih dveh ruskih vojaških oporišč.
Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk od tranzicije v Siriji pričakuje, da bo zagotovila, da bodo vsi, ki so pod režimom Asada storili zločine, zanje tudi odgovarjali. Dodal je, da bi za grozljivimi zločini lahko stali tako Asad kot drugi, ki so bili na vodstvenih položajih. Unicef medtem opozarja na vpliv konflikta na otroke in drastične humanitarne razmere v državi.
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte pa je sporočil, da sta Rusija in Iran soodgovorna za zločine, storjene pod Asadovim režimom. Prepričan je tudi, da je njegov padec pokazal, da sta Moskva in Teheran nezanesljiva partnerja.
Palestinsko islamistično gibanje Hamas je čestitalo sirskemu ljudstvu za strmoglavljenje Asadovega režima in pozvalo k enotnosti v državi. Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki je bilo v zadnjih letih eden od ključnih podpornikov Asada, pa je dogajanje v Siriji označilo za nevarno spremembo.
Iran je medtem po odstavitvi zaveznika Asada že stopil v stik z uporniki in si prizadeva za nadaljevanje odnosov z Damaskom na podlagi “daljnovidnega in modrega pristopa” obeh držav.
Izraelske letalske sile so po zmagi upornikov že izvedle več napadov na Sirijo. Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice so v nedeljo napadle območje blizu vojaškega letališča Maze na obrobju Damaska, danes pa je observatorij med drugim poročal o napadih na položaje sirske vojske v več delih države.
Kot je pojasnil izraelski zunanji minister Gideon Sar, so izraelska letala v nedeljo napadla mesta, kjer naj bi bilo shranjeno kemično orožje in rakete dolgega dosega, da ta ne bi padla v roke skrajnežev. Dodal je še, da je navzočnost izraelskih sil v tamponskem območju na zasedeni Golanski planoti “omejen in začasen korak”.
Islamistični uporniki pod vodstom HTS medtem nadaljujejo osvobajanje ljudi iz zaporov po vsej državi. Med njimi je bil tudi zloglasni zapor Sednaja v prestolnici, od koder prihajajo poročila o številnih zaprtih v skritih podzemnih celicah.
