Iz sveta se vrstijo pozivi Azerbajdžanu, naj ustavi vojaško operacijo v Gorskem Karabahu, ki jo je začel danes. Francija je zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN, ZDA pa so okrepile diplomatska prizadevanja za umiritev razmer. Več držav, med njimi Italija in Nemčija, je operacijo obsodilo.
Azerbajdžan je vojaško operacijo za zavzetje Gorskega Karabaha začel po več mesecih napetosti z Armenijo. Cilj operacije naj bi bil umik armenske vojske iz regije, kot določa sporazum o prekinitvi ognja v Gorskem Karabahu iz leta 2020. Armenija sicer zanika, da bi imela v Gorskem Karabahu svojo vojsko, Azerbajdžanu pa očita, da skuša na območju izvesti etnično čiščenje.
Francija je zaradi krize v Gorskem Karabahu zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN, poroča francoska tiskovna agencija AFP “Noben izgovor ne upravičuje takšnega enostranskega dejanja,” je v izjavi za javnost zapisalo francosko zunanje ministrstvo. Ob tem je opozorilo, da operacija ogroža na tisoče civilistov in je v nasprotju s prizadevanji mednarodne skupnosti, da bi konflikt na območju rešila s pogajanji.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken se je po besedah neimenovanega visokega predstavnika ZDA o razmerah v Gorskem Karabahu pogovarjal s predstavniki Turčije, ki je tesna zaveznica Azerbajdžana. Kot je še dejal uradnik, je še včeraj kazalo, da bodo lahko dosegli dogovor glede nekaterih vprašanj, zato je operacija še posebej nevarna.
Armenski premier Nikol Pašinjan je medtem po telefonu govoril z Blinknom in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
Francija in ZDA, kjer živita številčni armenski diaspori, sta že pred azerbajdžansko operacijo aktivno sodelovali pri iskanju rešitve za dolgoletni konflikt v Gorskem Karabahu. Blinken je vodil tri kroge mirovnih pogovorov z armenskim in azerbajdžanskim zunanjim ministrom.
Rusija je pozvala Azerbajdžan in Armenijo, naj končata prelivanje krvi in nadaljujeta mirovne pogovore. Kot je poudarila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, so vsi koraki za mirno rešitev konflikta opredeljeni v sporazumih, ki sta jih strani ob posredovanju Moskve sklenili med letoma 2020 in 2022.
EU je vojaško operacijo obsodila in pozvala Azerbajdžan, naj jo konča.
Več držav je nato ločeno obsodilo operacijo, med njimi tudi Italija. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani se je ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku sešel z azerbajdžanskim kolegom Džejhunom Bajramovom in pozval k diplomatski rešitvi konflikta v Gorskem Karabahu.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pa je pozvala k takojšnjemu koncu operacije. “Azerbajdžan mora nemudoma ustaviti obstreljevanje in se vrniti za pogajalsko mizo,” je dejala ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN. Dodala je, da je ključno zaščititi civilno prebivalstvo v Gorskem Karabahu, kar je tudi naloga ruskih vojakov, ki so tam nameščeni.
