
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je predstavnike Rusije in vseh članic zavezništva danes povabil na nove pogovore. Nato je pripravljen nadaljevati dialog z Rusijo, vendar ne bo popuščal pri temeljnih načelih evropske varnosti, je dejal Stoltenberg v Berlinu, kjer se je danes srečal z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem.
“Danes sem povabil vse članice Sveta Nato-Rusija na vrsto srečanj,” je izjavil Stoltenberg. Zaveznice so pripravljene v okviru sveta predstaviti pisne predloge in si prizadevati za konstruktivne rezultate, je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Pri tem je pojasnil, da so zaveznice pripravljene preučiti vrsto vprašanj z Rusijo, vključno s krepitvijo vojaških in civilnih komunikacijskih poti, zmanjšanjem tveganj in izboljšanjem preglednosti v zvezi z vojaškimi dejavnostmi ter zmanjšanjem vesoljskih in kibernetskih groženj.
“Pripravljeni smo tudi nadaljevati izmenjavo poročil o vajah in o naših jedrskih politikah, zaveznice pa so pripravljene razpravljati o nadzoru orožja, razorožitvi in neširjenju orožja,” je še dejal Stoltenberg na novinarski konferenci, so sporočili pri Natu.
Na srečanju Sveta Nato-Rusija prejšnjo sredo, prvem po dveh letih in pol, je Nato po Stoltenbergovih besedah predlagal, da se dogovorijo o vrsti prihodnjih srečanj, na katerih bi naslovili številna odprta vprašanja, na primer nadzor nad oboroževanjem. Po skoraj štiriurnih pogovorih sta strani ugotovili, da so med Natom in Rusijo bistvene razlike glede Ukrajine, a da obstaja splošna pripravljenost na nadaljnji dialog.
Stoltenberg je danes poudaril, da so zaveznice pripravljene prisluhniti predlogom Rusije, vendar ne bodo popuščale pri temeljnih načelih evropske varnosti. K temu sodi tudi pravica vsakega naroda, da sam izbere svojo pot, in Nato bo še naprej ščitil svoje zaveznike, je zatrdil.
Ponovno je opozoril, da nevarnost konflikta v Evropi ostaja realna zaradi nenehnega “nepojasnjenega in neupravičenega” kopičenja ruskih sil v Ukrajini in okoli nje.
Zahodne države skrbi kopičenje ruske vojske na meji z Ukrajino, kar bi lahko nakazovalo na novo invazijo, potem ko si je Rusija leta 2014 priključila polotok Krim. Ruski predsednik Vladimir Putin na drugi strani od Zahoda zahteva jamstva, da se Nato ne bo širil na nekdanje sovjetske republike, kot je Ukrajina, in da ne bo prišlo do nameščanja ofenzivnega orožja blizu ruske meje.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sicer danes v Moskvi dejal, da Rusija pred nadaljevanjem pogovorov o ukrajinski krizi čaka na odgovor glede svojih zahtev po varnostnih jamstvih in pri tem izrazil upanje, da se bodo pogovori nadaljevali.