Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v današnjem govoru ob slovesu s položaja ZDA in Evropo posvaril pred izolacionizmom. Po njegovem mnenju se osredotočenost na kratkovidne nacionalne interese namesto na dolgoročno sodelovanje ne bo obnesla. Poudaril je, da svojemu nasledniku na položaju Marku Rutteju povsem zaupa.
“Na obeh straneh Atlantika slišimo glasove, ki pozivajo Ameriko in Evropo k ločitvi. Osredotočenost na kratkovidne nacionalne interese namesto na dolgoročno sodelovanje se ne bo obnesla,” je v govoru dejal Stoltenberg, rekoč da izolacionizem ne bo nikogar obvaroval pred nevarnostjo.
“Vlaganje v transatlantski odnos je edina zmagovalna pot naprej,” je še poudaril. Dodal je, da se morajo Evropejci zavedati, da Evropa brez Nata ne more biti varna, zavezništvo pa je pomembno tudi za Severno Ameriko. Kot je povedal, je najpomembnejša lekcija desetletnega vodenja Nata to, da vezi med Evropo in Severno Ameriko ne smemo imeti za samoumevno.
Glede pravične razdelitve finančnega bremena je pozdravil to, da naj bi 23 od 32 članic zavezništva letos doseglo dvoodstotni prag porabe za obrambo. “Dobra novica je, da smo izpolnili obljubo, ki smo jo dali pred desetimi leti,” je povedal prvi mož zavezništva. Slaba novica pa je po njegovih besedah, da dva odstotka BDP za obrambo ne zadostujeta več za varnost zaveznic.
Ena od lekcij je še, da je svoboda pomembnejša od svobodne trgovine, pri čemer je spomnil na odvisnost številnih zaveznic od ruskega plina in posvaril pred podobno napako v odnosih s Kitajsko.
“Tretja lekcija pa je, da je vojaška moč predpogoj za dialog,” je poudaril. Članice Nata je zato pozval, naj Kijevu zagotovijo močno pogajalsko izhodišče za takrat, ko bo nastopil čas za pogovore z Rusijo.
“Vsak prihodnji mirovni sporazum mora biti podprt z močno in trajno vojaško podporo,” je dejal Stoltenberg, ki meni, da se bo k dialogu z Moskvo na neki točki treba vrniti.
Glede na zaveze z zadnjega vrha Nata v ZDA bodo zaveznice prihodnje leto Ukrajini namenile za najmanj 40 milijard evrov vojaške pomoči, usklajevanje katere je prevzelo zavezništvo. Kijevu so takrat zagotovili tudi, da je pot Ukrajine v Nato nepovratna. Odhajajoči generalni sekretar je danes ponovil, da so Natova vrata za Ukrajino odprta.
V svojem poslovilnem nagovoru se je prav tako spomnil vojaške operacije v Afganistanu, iz katere se je naučil, da ima tudi vojaška moč svoje meje. Zato je treba v bodoče jasno določiti namen morebitne vojaške operacije zavezništva izven njegovega ozemlja, Nato pa mora biti tudi bolj iskren glede tega, kaj zmore in česa ne.
Stoltenberga, ki položaj generalnega sekretarja Nata zaseda od leta 2014, bo 1. oktobra na čelu zavezništva nasledil nekdanji nizozemski premier Mark Rutte.
Norveški politik je zagotovil, da bo svojemu nasledniku dal nasvet, če ga bo prosil, vendar pa mu popolnoma zaupa. “Najtežja naloga bo ohraniti 32 zaveznic skupaj,” je dejal glede prihodnosti zavezništva.
Svojih načrtov za prihodnost še ni želel razkrivati, je pa namignil, da bi se lahko po vrnitvi v domovino lotil pisanja knjige.
