Svet

Skoraj dve desetletji ameriškega vojaškega posredovanja v Afganistanu

ZDA so po terorističnih napadih 11. septembra 2001 sprožile mednarodno vojaško posredovanje v Afganistanu, da bi pregnale mednarodno teroristično mrežo Al Kaida iz zatočišč, ki jih ji je zagotavljala talibanska vlada. Sledijo glavni dogodki v povezavi z navzočnostjo ameriške vojske v Afganistanu, kot jih navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Leto 2001: Vojna proti terorizmu

Manj kot mesec dni po tistem, ko so člani Al Kaide 11. septembra ugrabili letala in izvedli napade na Svetovni trgovinski center v New Yorku in na Pentagon v Washingtonu ter pri tem ubili skoraj 3000 ljudi, je tedanji ameriški predsednik George Bush mlajši 7. oktobra 2001 zagnal operacijo Trajna svoboda (Enduring Freedom) v Afganistanu, s tem pa tudi vojno proti terorizmu.

Islamski fundamentalistični talibanski režim, ki je državo vodil od leta 1996, je nudil zatočišče vodji Al Kaide Osami bin Ladnu in drugim članom Al Kaide. Čez nekaj tednov so koalicijske sile pod poveljstvom ZDA strmoglavile talibansko vlado, ki je iz afganistanske prestolnice Kabul zbežala 6. decembra. Začasno je nadzor nad vlado prevzel Hamid Karzaj. Zveza Nato je zatem začela izvajati svojo misijo Isaf, v kateri je sodelovala tudi Slovenija.

Novembra je bilo v Afganistanu tisoč ameriških vojakov, leta 2002 pa jih je bilo že 10.000.

Pozabljena vojna

Ko je ameriška vojska vdrla v Irak leta 2003 zaradi strmoglavljenja diktatorja Sadama Huseina, je pozornost ZDA za Afganistan ugasnila.

Talibani in druge islamistične skupine pa so se znova okrepili, zlasti v svojih trdnjavah na jugu in vzhodu Afganistana, od koder so z lahkoto potovali v svoja oporišča v plemenskih območjih v sosednjem Pakistanu. Okrepil se je upor.

Leta 2008 je ameriško poveljstvo v Afganistanu prosilo za okrepitve. Bush je poslal dodatne enote, tako da je bilo v deželi pod Hindukušem nameščenih okoli 48.500 ameriških vojakov.

Vrhunec 100.000 vojakov

Leta 2009 je predsednik ZDA Barack Obama, ki je med volilno kampanjo obljubljal konec vojne v Iraku in Afganistanu, povečal število vojakov na okoli 68.000. Decembra je poslal dodatnih 30.000 vojakov. Cilj je bilo zatrtje naraščajočega talibanskega upora in okrepitev afganistanskih institucij.

Sredi leta 2011 je bilo v Afganistanu že več kot 150.000 tujih vojakov, od tega 100.000 ameriških.

Ubit Bin Laden

Vodjo Al Kaide Bin Ladna so ubili 2. maja 2011 med operacijo ameriških posebnih enot v Pakistanu.

Konec bojnih operacij

Leta 2014 je Nato zaključil bojne naloge mednarodnih sil Isaf, ki jih je vodil, začel pa je z operacijo urjenja in usposabljanja afganistanskih sil, da bi lahko prevzele odgovornost za varnost v državi. V Afganistanu je ostalo okoli 12.500 tujih vojakov, od tega 9800 ameriških.

Varnostni položaj se sicer ni izboljševal. Talibani so širili upor, leta 2015 pa je v državi začela delovati tudi skrajna skupina Islamska država.

Ameriške okrepitve

Avgusta 2017 je ameriški predsednik Donald Trump opustil časovnico umika ameriških vojakov in v državo poslal več tisoč dodatnih vojakov. Spet so se okrepili smrtonosni napadi, še posebej proti afganistanskim silam. ZDA pa so dramatično okrepile letalske napade.

Pogovori

Leta 2018 so ZDA s predstavniki talibanov diskretno začele pogovore Dohi, ki jih je vodil ameriški posebni odposlanec Zalmay Khalilzad. V središču pogovorov je bilo zmanjšanje ameriške vojaške prisotnosti v Afganistanu. V zameno so ZDA zahtevale, da talibani preprečijo, da bi država spet postala zatočišče džihadističnih skupin, tudi Al Kaide.

Zgodovinski dogovor

ZDA in talibani so 29. februarja 2020 v Dohi podpisali zgodovinski dogovor, ki je postavil temelje za umik vseh tujih vojakov iz Afganistana do maja letos. V zameno so talibani obljubili varnostna zagotovila in pristali na mirovne pogovore z afganistansko vlado v Kabulu, ki jo imajo sicer za ameriško marioneto. Ti pogovori so se formalno začeli 12. septembra 2020, a se ne premikajo, nasilje v Afganistanu pa se je znova okrepilo.

V naslednjih mesecih so beležili porast umorov vidnih osebnosti, še posebej v Kabulu, za katere oblasti krivijo talibane, kar ti vztrajno zanikajo.

Končni datum umika

Število ameriških vojakov je do konca Trumpovega mandata januarja letos padlo na 2500. Nato pa ima v državi od februarja okoli 10.000 vojakov.

Neimenovani predstavnik ameriške administracije je v torek, 13. aprila 2021, sporočil, da se je ameriški predsednik Joe Biden odločil za dokončen umik ameriških vojakov iz Afganistana do 11. septembra letos. To je pet mesecev kasneje, kot je bilo dogovorjeno v Dohi. Biden naj bi svojo odločitev o datumu umika objavil danes.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button