Uvedba ameriških carin na uvoz iz Kanade in drugih zaveznic v Natu ne bo vplivala na kolektivno odvračanje v okviru zavezništva, je danes v Bruslju po srečanju z britanskim premierjem Keirom Starmerjem povedal generalni sekretar Nata Mark Rutte. Izrazil je prepričanje, da je tovrstna vprašanja možno razrešiti.
“Popolnoma sem prepričan, da lahko razrešimo tovrstna vprašanja. Med zaveznicami ni nikoli povsem mirno, vedno so odprta vprašanja, včasih večja, včasih manjša. Vendar pa sem povsem prepričan, da to ne bo ogrozilo naše odločnosti, da odvračanje ohranimo močno,” je Rutte dejal glede odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da uvede carine na uvoz iz Kanade. S carinami je sicer zagrozil tudi EU, a jih še ni uvedel.
Ob tem je pozval k okrepitvi obrambne proizvodnje v ZDA, Združenem Kraljestvu, večjih članicah EU, ki so del Nata, pa tudi v Turčiji. Članice zavezništva namreč po njegovih besedah za obrambo namenjajo veliko več denarja.
Starmer, ki se danes mudi v Bruslju, pa je medtem glede morebitne uvedbe ameriških carin na uvoz iz Združenega kraljestva dejal, da so odprti in močni trgovinski odnosi zelo pomembni. To pa je tudi podlaga za njegove pogovore z predsednikom ZDA.
Po pogovorih z Ruttejem se bo britanski premier udeležil še neformalnega srečanja voditeljev držav članic EU, v ospredju katerega je evropska obramba. Kot je dejal Starmer, je namen njegovih današnjih pogovorov v Bruslju razprava o tem, kako še bolj okrepiti Nato. “Obramba, ki jo zagotavljamo, namreč potrebuje tudi močan evropski element,” je poudaril.
Varnost in obramba bo osrednja tema prvega srečanja britanskega premierja z voditelji vseh 27 članic EU po brexitu pred petimi leti, je povedal premier. Dotaknili se bodo tudi širše prenove odnosov med EU in Združenim kraljestvom, med drugim na področjih energije, trgovine in gospodarstva, je dodal.
Voditeljem EU se je pred tem ob kosilu pridružil tudi Rutte, s katerim so govorili o krepitvi sodelovanja med obema organizacijama. Generalni sekretar Nata je ob prihodu na srečanje s predsedniki vlad in držav članic unije poudaril, da bo treba za obrambo namenjati precej več kot dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kolikor znaša trenutna zaveza v okviru Nata.
Pojasnil je, da bodo novo zavezo glede izdatkov za obrambo določili še letos. Temeljila bo na ciljih na področju obrambnih zmogljivosti, ki pa jih še pripravljajo, je dodal Rutte.
