Cyril Ramaphosa je danes v Pretorii prisegel za petletni predsedniški mandat, potem ko je njegova stranka Afriški nacionalni kongres (ANC) kljub zmagi na majskih volitvah izgubila absolutno večino v parlamentu in sklenila koalicijski dogovor. Njegov naslednji korak je imenovanje članov vlade, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
“Oblikovanje vlade narodne enotnosti je zelo pomemben trenutek. Je začetek nove dobe,” je dejal Ramaphosa ob prisegi pred vrhovnim sodnikom Raymondom Zondo, poslanci parlamenta, visoki tujimi gosti, cerkvenimi dostojanstveniki in množico podpornikov.
Slovesnosti so se med drugim udeležili nigerijski predsednik Bola Ahmed Tinubu, angolski Joao Lourenco, kongovski Denis Sassou Nguesso in esvatinijski kralj Mswati III.
Slovesnost se je odvila v južnoafriški prestolnici pred zgradbami Union Buildings, kjer se nahaja sedež vlade in predsedniški urad, le nekaj dni po tem, ko je Ramaphoso na glasovanju podprlo 283 poslancev 400-članskega parlamenta. V Južni Afriki volivci izvolijo člane parlamenta, ki nato izvolijo predsednika.
Nekdanji sindikalist in premožni poslovnež je prvič prevzel vodenje države leta 2018, potem ko je moral njegov predhodnik Jacob Zuma zaradi obtožb o korupciji predčasno končati mandat. Ramaphoso so leto zatem znova imenovali za polni petletni mandat na čelu države. Ramaphosa je kot južnoafriški predsednik danes torej prisegel tretjič.
71-letni predsednik bo vodil koalicijsko vlado naslednjih pet let, potem ko je njegova stranka ANC na volitvah 29. maja izgubila večino v parlamentu in je k sodelovanju v vladi narodne enotnosti prvič v zgodovini morala povabiti koalicijsko partnerico.
Stranka ANC je na majskih volitvah prejela dobrih 40 odstotkov glasov, kar pomeni, da je prvič po padcu apartheida pred 30 leti morala oblikovati koalicijsko vlado. Dogovor je sklenila z drugouvrščenim desnosredinskim Demokratičnim zavezništvom (DA) Johna Steenhuisena, zulujsko nacionalistično Stranko svobode Inkatha (IFP) in več manjšimi strankami. Po navedbah ANC še vedno potekajo pogovori z drugimi strankami o morebitnem vstopu v koalicijsko vlado.
Nova južnoafriška vlada najverjetneje ne bo dosegla trdnih koalicijskih dogovorov, kar so analitiki že ocenili kot tveganje za nestabilno in neučinkovito vlado, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Južna Afrika v mednarodnem okolju postaja vse pomembnejša zaradi položaja na celini, bogati s surovinami, ki jih gospodarstva potrebujejo za uspešen prehod z energetskega sistema, ki temelji predvsem na fosilnih gorivih, na obnovljive vire energije. Država je tudi edina članica skupine G20 z afriške celine.
