V Venezueli naraščajo napetosti pred današnjo prisego Nicolasa Madura za nov predsedniški mandat, potem ko naj bi oblasti začasno pridržale opozicijsko voditeljico Mario Corina Machado. Več tujih voditeljev je obsodilo zadnje represivne poteze režima. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je pozvala k svobodi za Venezuelo.
Dan pred slovesno prisego Madura za že tretji šestletni mandat na čelu države se je v četrtek v venezuelski prestolnici Caracas na demonstracijah opozicije zbralo več tisoč ljudi, ki ne verjamejo v zmago socialista na predsedniških volitvah 28. julija lani.
Oblasti naj bi pri tem za kratek čas pridržale opozicijsko voditeljico Mario Corina Machado, ki se je pojavila na shodu, so sporočili iz kroga voditeljice. Vlada je pridržanje Machado sicer zanikala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nasprotniki vlade so v luči Madurove zaprisege v minulih dneh poročali o novem valu represije, vključno z aretacijami, med njimi tudi opozicijskega politika Enriqueja Marqueza.
Zadnje poteze oblasti v Caracasu so naletele na kritike več tujih voditeljev. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je danes pozvala, da je treba “Venezuelo vrniti ljudem”. Maduro bi se moral soočiti z roko pravice, ne pa dati nelegitimne prisege, je zapisala na družbenem omrežju X.
Pri Evropski komisiji so poudarili, da EU izraža solidarnost z Venezuelci in podpira miren in vključujoč prenos oblasti v Venezueli. Ob tem je govorka evropske zunanje službe Anita Hipper v Bruslju obsodila “ustrahovanje in nedavna pridržanja predstavnikov opozicije”.
Italijanska premierka Giorgia Meloni pa je v sporočilu obsodila “še eno nesprejemljivo dejanje zatiranja” s strani režima” predsednika Madura, čigar “zmage na volitvah ne priznavamo”, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je že v četrtek Machado in Edmunda Gonzaleza Urrutio, ki je po prepričanju opozicije na volitvah premagal Madura, označil za “borca za svobodo”.
Številne države, med njimi tudi ZDA, so priznale Urrutio kot legitimnega predsednika Venezuele. Za izvoljenega predsednika je Uruttio označil tudi Evropski parlament.
Na današnji prisegi Madura ni pričakovati vidnejših tujih voditeljev, sta pa udeležbo med drugim napovedala predsednik ruske dume Vjačeslav Volodin in predsednica srbske skupščine Ana Brnabić.
Po poročanju portala N1 se bo inavguracije udeležil tudi poslanec Miha Kordiš skupaj z nekdanjima poslancema Levice Violeto Tomić in Primožem Siterjem.
Po spornih volitvah julija lani so v Venezueli izbruhnili protesti, ki so se sprevrgli v spopade s policijo, v katerih je umrlo 28 ljudi, več kot 2400 pa so jih aretirali.
Oblasti so v luči Madurove prisege na ulice Caracasa napotile na tisoče policistov, Venezuela pa je tudi zaprla mejo s Kolumbijo. Guverner venezuelske obmejne zvezne države Tachira, Freddy Barnel, je kot razlog navedel “mednarodno zaroto” z namenom motenja miru, poroča AFP.
