Poročilo: Zaradi akutne lakote po svetu trpi okrog 282 milijonov ljudi

Globalna prehranska varnost se je lani poslabšala. Zaradi akutne lakote po vsem svetu trpi približno 282 milijonov ljudi, navaja danes objavljeno skupno poročilo več agencij ZN in drugih organizacij. Stanje so znatno poslabšali konflikti, denimo v Gazi in Sudanu, pa tudi gospodarski pretresi in ekstremni vremenski pojavi.

Število tistih, ki se soočajo z akutno nezanesljivo preskrbo s hrano, se je v primerjavi z letom 2022 lani povečalo za 24 milijonov ljudi, je razvidno iz poročila o prehranskih krizah, ki ga je objavila mreža Food Security Information Network (FSIN). Ta združuje 16 mednarodnih organizacij, med njimi več agencij pod okriljem Združenih narodov in različnih dobrodelnih organizacij.

V lanskem letu je tako že petič zapored naraslo število ljudi, ki trpijo zaradi akutne nezanesljive preskrbe s hrano – ta je definirana kot stanje pomanjkanja, ki ogroža življenja ljudi, ne glede na vzroke ali čas trajanja, navaja poročilo.

“V svetu izobilja otroci umirajo od lakote. Vojna, podnebni kaos in kriza življenjskih stroškov so skupaj z neustreznimi ukrepi povzročili, da se je leta 2023 skoraj 300 milijonov ljudi soočilo z akutno prehransko krizo,” je v uvodu v poročilo zapisal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

Stanje se je “izrazito poslabšalo” zlasti na ključnih konfliktnih območjih, kot sta Sudan in Gaza, pa je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala Fleur Wouterse, namestnica direktorja urada za izredne razmere pri Organizaciji ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO).

Število ljudi na robu stradanja je namreč v Gazi že lani znašalo 700.000, ob nadaljevanju izraelske ofenzive pa je njihovo število letos že preseglo milijon.

Že dlje časa trajajočo prehransko krizo trpijo tudi številni prebivalci Afganistana, Etiopije, Nigerije, Sirije, Jemna in demokratične republike Kongo.

Glede na navedbe v poročilu so bili lani glavni vzrok za akutno lakoto oboroženi konflikti v 20 državah, kjer se z lakoto sooča okrog 135 milijonov ljudi. Drugi najpogostejši razlog so raznovrstni gospodarski pretresi, ki so povzročili pomanjkanje za okrog 75 milijonov ljudi v 21 državah. Pomemben faktor so tudi ekstremni vremenski pojavi, kot so suše in poplave, ki so v lakoto pahnili 72 milijonov ljudi v 18 državah.

Back to top button