Po pogovorih ZDA in Rusije v Ženevi, ki niso prinesli rešitve za novo ukrajinsko krizo, bo danes v Bruslju po dveh letih in pol znova zasedal Svet zveze Nato in Rusije. Kremelj zahteva jamstva, da se Nato ne bo širil, v zavezništvu pa pred srečanjem izpostavljajo pravico vseh držav, da same odločajo o svojih zavezništvih.
Pogovori ameriških in ruskih diplomatov v Ženevi niso zagotovili preboja, a na nobeni strani še niso pokopali vsega upanja. Stališča bodo danes znova soočili v okviru Sveta Nata in Rusije, ki se je nazadnje sestal julija 2019.
V Moskvi od Nata zahtevajo jamstva, da se ne bo več širil, da zmanjša vojaško navzočnost v zaveznicah, ki so se pridružile po letu 1997, in da na sploh ne krepi vojaške navzočnosti na način, ki bi ogrožal Rusijo.
V Natu pa pred srečanjem izpostavljajo jasno stališče zaveznic, da imajo vse države temeljno pravico same odločati o svojih zavezništvih, ter poudarjajo, da je njihova politika odprtih vrat zgodovinski uspeh, ki je po Evropi razširil svobodo, demokracijo in varnost.
Svet Nata in Rusije so vzpostavili pred dvema desetletjema kot mehanizem za posvetovanje in sodelovanje. Zavezništvo je po ruski priključitvi Krima leta 2014 zamrznilo praktično sodelovanje z Rusijo, a pustilo odprte poti za politični dialog.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pred današnjim srečanjem vnovič izpostavil, da si bodo z vsemi močmi prizadevali za politični dialog, ki pa mora upoštevati zavezniške skrbi glede ruskih dejanj in temeljiti na jedrnih načelih evropske varnosti.
Zaveznice so zaradi kopičenja ruskih sil ob in v Ukrajini v minulih mesecih Rusiji, ki jo bo danes zastopal namestnik zunanjega ministra Aleksander Gruško, v primeru nove agresije nad to državo že večkrat zagrozile z novimi gospodarskimi in političnimi sankcijami.
