Ob obletnici državnega udara in tihi stavki v Mjanmaru podaljšali izredne razmere

Mjanmarska vladajoča hunta je pred današnjo tretjo obletnico prevzema oblasti v sredo že petič podaljšala izredne razmere v državi za šest mesecev. Prebivalci Mjanmara so svoje nezadovoljstvo v danes izrazili s tiho stavko, vojaška oblast pa se medtem še naprej sooča tudi z borci oboroženega zavezništva treh etničnih manjšin.

Organizatorji tihe stavke so prebivalce Mjanmara danes pozvali, naj med 10. in 16. uro ne gredo na ulice, temveč ostanejo v svojih domovih in pisarnah ter tako izkažejo nasprotovanje vojaški vladavini, poroča španska tiskovna agencija EFE.

“Mineva tretje leto od vojaškega udara. Po vsej državi organiziramo tiho stavko, da bi pokazali nepopustljiv duh našega ljudstva. Imamo le eno sporočilo za mednarodno skupnost: podprite naše civilne aktiviste,” je na omrežju X sporočilo gibanje za državljansko nepokorščino (CDM).

Na fotografijah, objavljenih na družbenih omrežij, je bilo videti prazne ulice in ceste v mestih po vsej državi. Tudi pretekli dve obletnici državnega udara so v Mjanmaru zaznamovali podobni tihi protesti, ki so ohromili večji del države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tiha stavka je danes sledila novemu šestmesečnemu podaljšanju izrednih razmer v državi, ki ga je v sredo oznanila vladajoča vojaška hunta. Izredno stanje vojski zagotavlja polno izvršilno in zakonodajno oblast ter onemogoča možnost izvedbe volitev.

Drugod po svetu so pred današnjo obletnico državnega udara izražali skrb zaradi nasilja in ponovnega odmika od demokracije v Mjanmaru.

“Ob tej žalostni obletnici poudarjam, da je treba nujno najti pot k demokratični tranziciji z vrnitvijo civilne oblasti,” je prek svojega tiskovnega predstavnika sporočil generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je pozval tudi h končanju nasilja v državi.

Pred tem so v sredo zunanji ministri Avstralije, Kanade, Nove Zelandije, Norveške, Južne Koreje, Švice, Združenega kraljestva in ZDA ter visoki zunanjepolitični predstavnik EU v skupni izjavi pozvali vojsko v Mjanmaru, naj izpusti politične zapornike in ustavi nasilje nad civilisti.

Vojaška hunta Mjanmaru vlada od 1. februarja 2021, ko je odstavila nekdanjo voditeljico Aung San Suu Kyi. Hunta je prevzem oblasti utemeljila z domnevnimi volilnimi goljufijami na volitvah novembra 2020, na katerih je zmagala Nacionalna liga za demokracijo (NLD) pod vodstvom Suu Kyi.

To so bile prve parlamentarne volitve po 20 letih v državi s približno 55 milijoni prebivalcev, kjer so od leta 1962 večinoma na oblasti vojaške diktature.

Vladajoča hunta se je sicer oktobra lani soočila z največjim izzivom, odkar je leta 2021 prevzela oblast. Oboroženo zavezništvo treh etničnih manjšin je v zvezni državi Shan, ki meji na Kitajsko, sprožilo ofenzivo ter zavzelo več mest in pomembnih mejnih prehodov.

Oblasti so po večmesečnih spopadih, ki so zahtevali več sto življenj, ob posredovanju Pekinga sredi januarja z oboroženim zavezništvom dosegle dogovor o prekinitvi ognja. Toda ta je obveljal predvsem na severu države, drugod pa se spopadi nadaljujejo.

Po podatkih ZN so spopadi in povračilni ukrepi opustošili več delov Mjanmara, več kot dva milijona ljudi je moralo zapustiti svoje domove, navaja AFP. Diplomatska prizadevanja za prekinitev nasilja za zdaj niso prinesla napredka, precej oddaljen pa se zdi tudi demokratičen prenos oblasti.

Back to top button