Nestlé: Pridejo in zavrtajo, ko vir presahne, pa se preselijo

Z razmahom potrošništva je postalo modno tudi pitje vode iz plastenk in steklenic. Korporacijam, ki prodajajo ustekleničeno vodo, je s spretnim in agresivnim oglaševanjem uspelo ljudi prepričati, da je ta bolj zdrava od vode iz pipe celo tam, kjer imajo dokazano neoporečno tekočo vodo.

Največji svetovni proizvajalec hrane in pijač podjetje Nestlé s prodajo ustekleničene vode na leto zasluži 10 milijard švicarskih frankov. Po svetu zaposluje četrt milijona delavcev. V svoji ponudbi ima več kot 70 svetovnih blagovnih znamk ustekleničene vode, ki merijo na različne družbene skupine. To podjetje pa ima tudi srhljiv vzdevek – vodni plenilec, kar pomeni, da podzemne vode, izvire in reke vidi kot priložnosti za zaslužek. Pridejo in zavrtajo, ko vir presahne, pa gredo drugam. 

Primer iz ZDA ilustrira plenilsko logiko delovanja Nestléja. V zvezno državo Maine je podjetje prišlo že pred dvajsetimi leti. Njegovi hidrologi nenehno iščejo nove, čim bolj kakovostne vodne vire. Korporacija na dan načrpa milijon litrov vode in jo trži pod imenom Poland Spring. Iz mesteca s 3.500 prebivalci na leto izvozi več deset tisoč vodnih cistern, za eno cisterno s 30.000 litri vode Nestlé plača lastniku zemljišča 10 dolarjev, nato pa isto vodo kot ustekleničeno proda za 50.000 dolarjev. Poland Spring, podzemna izvirska voda, ki nosi ime po tamkajšnjem že davno skoraj povsem presahlem izviru in polnilnici s konca 19. stoletja, je dejansko voda, ki se pretaka po lokalnem vodovodnem sistemu. 

Nestlé se je v ZDA naslonil na star zakon, ki lastniku zemljišča dovoljuje neomejeno črpanje vode – s posedovanjem zemljišča poseduješ vse, kar je na njem, v njem in pod njim – in ki je bil pisan na kožo kmetom, da so lahko črpali vodo za lastne potrebe. Podjetje na leto načrpa toliko vode, kot jo uporabi celoten poljedelski sektor v Mainu – več kot 3,5 milijarde litrov, poleg tega prevozi vodnih cistern 24 ur na dan obremenjujejo tamkajšnje okolje. 

Scenarij je znan, lokalni oblastniki se prihoda korporacije sprva razveselijo, saj prinaša delovna mesta. Ponavadi tudi nekaj sredstev vloži v skupnost, da bi se predstavila kot dejavnik pozitivnih sprememb. Obnovi dotrajano šolsko igrišče, podpre gasilsko društvo. Nestlé je šel še korak dlje in v šolah organiziral izobraževalni projekt WET o trajnostnem pristopu do vodnih virov.  Njegova spletna stran je polna ključnih besed, kot so zdravje in dobro počutje, trajnostni razvoj, družbena odgovornost in ustvarjanje skupne vrednosti. Financira humanitarne projekte, med drugim je pomagal Haitiju po potresu, njegovo sodelovanje v družbenih ter okoljskih projektih pa obsega različne programe. Najbolj pomenljivo je, da izobražuje lokalne skupnosti o pomenu vode in njeni uporabi, ki bi zagotavljala trajnostno prihodnost.

Čeprav komodifikacija vode ni nova zgodba, jo je Nestlé pripeljal do skrajnosti. V mestu Flint v državi Michigan so se prebivalci soočali z zaplembami stanovanj, ker niso plačali visokih cen za zastrupljeno vodo iz pipe. Nestlé pa je plačal samo 200 dolarjev za pravico do črpanja vode iz bližnjih michiganskih izvirov, da bi lahko proizvajal svojo ustekleničeno vodo Mountain Natural Spring in Pure Life, linijo prečiščene vode. Prodaja teh dveh izdelkov iz Michigana je bila leta 2016 za Nestlé vredna 343 milijonov dolarjev, poroča Bloomberg. 

V San Bernardinu v Kaliforniji, kjer je suša stalen problem, Nestlé plačuje Zavodu za gozdove ZDA letno tarifo 524 dolarjev za pridobivanje približno 30 milijonov galon vode, tudi med sušo.

Nestléjeva taktika izčrpavanja vodnih virov je v državah tretjega sveta, kot sta Nigerija in Pakistan, malce drugačna kot v ZDA. V deset milijonskem pakistanskem mestu Lahore je bilo še pred petnajstimi leti mogoče v lokalih brezplačno dobiti kozarec pitne vode, od prihoda Coca-Cole, Pepsija in Nestléja pa kozarec vode stane 15 rupij. Korporacije izkoriščajo slabo lokalno komunalno infrastrukturo. V Lahoreju vodovodni sistem ni bil obnovljen več kot 30 let. Pitna voda se marsikje meša z odplakami. Nestlé tako ponuja »rešitev« lokalnim prebivalcem. Seveda tistim, ki imajo denar za ustekleničeno vodo. Na roko jim gre tudi zakonodaja, saj ni jasno, čigava je pravica do podzemnih voda: ali ima do nje pravico država ali lastniki zemljišč ali podjetje, ki pride in plača pravice za podzemno vodo. Zato si je korporacija izbrala ravno Pakistan. V eni od pakistanskih vasi so na nove sosede naslovili peticijo, naj jim v vasi zagotovi vsaj eno pipo, kamor bi prihajali po pitno vodo, a je Nestlé njihovo prošnjo zavrnil.

Nejasna zakonodaja in slabo upravljanje javne oskrbe z vodo ustvarjajo priložnosti za korporacijo, ki izčrpava vodne vire za zaslužek. V krajih, kjer je voda oporečna, so ljudje še bolj odvisni od ustekleničene vode. Nestlé lokalnemu prebivalstvu drago prodajo vodo, ki so jo odvzeli iz njim bližnjih vodnih virov. Opisan primer delovanja korporacije – vodne plenilke – potrjuje, kako ključna je urejenost, moč in nenazadnje smisel države, ki naj bi ščitila javno, skupno dobro pred privatnimi akterji. Vodne vire in pitno vodo bi bilo potrebno nacionalizirati in jih iztrgati iz krempljev korporacij.

SIMON SMOLE

Back to top button