Nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je obtožen lažnega pričanja pred parlamentarno komisijo glede afere Ibiza, je danes v prvem nastopu pred deželnim sodiščem na Dunaju znova zavrnil obtožbe. Poudaril je, da ga je opozicija hotela uničiti, poročajo tuje tiskovne agencije.
Kurz je obtožen, da je prikril svoj vpliv pri imenovanju vodje avstrijskega državnega holdinga ÖBAG Thomasa Schmida. Preiskovalni komisiji je leta 2020 dejal, da je bil o odločitvi obveščen vnaprej, a da dodatno ni bil vpleten. Vendar pa tožilstvo na podlagi sporočil SMS med njima domneva, da je bil močno vpleten v izbiro osebja in da je s Schmidom najkasneje od sredine leta 2017 redno izmenjeval mnenja o tej temi.
37-letni nekdanji kancler je danes pred sodiščem pojasnil, da je izjave pred parlamentarno preiskovalno komisijo dal v ozračju, ki ga je zaznamovala velika agresivnost poslancev, zato se morda ni dovolj natančno izrazil. Vsekakor pa tožilstvo očitno precenjuje njegov vpliv pri imenovanju Schmida in pri sestavi nadzornega sveta ÖBAG, je dejal Kurz.
Kot dokaz, da ni bil seznanjen z dogajanjem v zvezi z imenovanjem vodstva holdinga je Kurz navedel, da je pet dni po dokončnem imenovanju devetčlanskega nadzornega sveta ÖBAG predlagal še enega kandidata za upravni odbor, nekdanjega nemškega obrambnega ministra Karla-Theodorja zu Guttenberga. Če bi se res intenzivno ukvarjal s tem, ne bi predlagal kandidata po tem, ko je bil upravni odbor že sestavljen, je trdil.
Ob Kurzu je lažnega pričanja, zlasti glede imenovanja vodstva holdinga ÖBAG, obtožen tudi njegov zaupnik in nekdanji vodja njegovega kabineta Bernhard Bonelli.
Obtožena je bila tudi nekdanja namestnica Kurza na čelu ljudske stranke Bettina Glatz-Kremsner, a je sodišče postopek proti njej v sredo ustavilo proti plačilu globe v višini 104.000 evrov. Državno tožilstvo se sicer lahko še vedno pritoži na to odločitev.
Sojenje, ki se je začelo v sredo, naj bi po poročanju nemške tiskovne agencije dpa trajalo najmanj do konca leta.
Avstrijsko tožilstvo za gospodarstvo in korupcijo je Kurza zaradi suma dajanja lažnih izjav preiskovalo od pomladi 2021. Če bo spoznan za krivega, 37-letnemu nekdanjemu kanclerju grozi kazen do treh let zapora.
Kurz, ki je nekoč veljal za “čudežnega dečka” evropskih konservativcev, je med letoma 2020 in 2021 vodil koalicijsko vlado ÖVP in Zelenih, nakar je zaradi obtožb jeseni 2021 odstopil. Decembra istega leta je napovedal popoln odhod iz politike ter postal podjetnik in lobist.