Za predsedniški položaj v Romuniji se bosta v nedeljo v drugem krogu pomerila nepričakovana kandidata, nestrankarski skrajno desni Calin Georgescu in vodja zeleno-liberalne opozicijske stranke USR Elena Lasconi. Volitve je mogoče razumeti kot referendum o nadaljnji evropski in evroatlanski orientaciji države.
V Romuniji se bo približno 19 milijonov volilnih upravičencev že tretjo nedeljo zapored podalo na volitve. Prvemu krogu predsedniških volitev 24. novembra so minuli konec tedna namreč sledile še parlamentarne volitve.
V drugi krog predsedniških volitev se ni prebil nobeden od kandidatov večjih političnih strank. Karte je premešal presenetljivi zmagovalec prvega kroga, nestrankarski Georgescu, ki se po lastnih besedah zavzema za mir v Ukrajini. Njegove izjave so podobne izjavam madžarskega premierja Viktorja Orbana in novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Georgescu je prejel 22,94 odstotka glasov in se bo za zmago pomeril z Eleno Lasconi, za katero je glasovalo 19,18 odstotka volivcev. Prejela je le nekaj tisoč glasov več kot tretjeuvrščeni, aktualni premier Marcel Ciolacu iz Socialdemokratske stranke (PSD), ki so mu ankete pripisovale največ možnosti za preboj v drugi krog.
Volilna udeležba je bila v prvem krogu z 52,5 odstotka najvišja v zadnjih dveh desetletjih.
62-letni agronom Georgescu ni sodeloval na predvolilnih soočenjih in se je namesto tega oprl na intenzivno kampanjo na družbenem omrežju TikTok, ki ga uporablja skoraj devet milijonov Romunov. V kampanji, ki jo je po lastnih navedbah vodil brez finančnih sredstev s pomočjo prostovoljcev, je med drugim pozival k ukinitvi pomoči Ukrajini.
Uporabljal je nacionalistični diskurz, prežet z misticizmom, ki je na družbenih omrežjih dosegel velik uspeh, piše francoska tiskovna agencija AFP. Georgescujeve in z njim povezane objave so po podatkih Evropskega observatorija za digitalne medije (EDMO) zbrale 120 milijonov ogledov.
Pred drugim krogom je bilo slišati številna opozorila o domnevnem tujem vmešavanju v volitve. Romunski obveščevalci so v sredo sporočili, da je imel Georgescu koristi od kampanje na TikToku, ki je bila podobna operacijam vplivanja, kakršnih se poslužuje Rusija. Zabeležili pa so tudi okoli 85.000 kibernetskih napadov.
Kandidaturo Georgescuja naj bi na spletu spodbujali plačani vplivneži, člani ekstremističnih skupin in ljudje, povezani z organiziranim kriminalom, piše v dokumentih obveščevalne službe, ki jih je na zahtevo novinarjev in civilne družbe objavil odhajajoči predsednik države Klaus Iohannis.
V Moskvi so poskuse vmešavanja v volitve zanikali, Georgescu pa je dejal, da gre za obupno potezo oblasti, da bi mu preprečili zmago v drugem krogu.
Georgescujeva stališča so v mednarodnem okolju povzročila precejšnjo zaskrbljenost, saj je Romunija od leta 2007 članica EU in hkrati ena od ključnih članic vzhodnega krila zavezništva z ameriško letalsko bazo ob Črnem morju.
Georgescu je volivce nagovarjal s svarjenjem, da zveza Nato Romunijo vleče v vojno v Ukrajini, po objavi izidov prvega kroga pa je dejal: “Danes je romunsko ljudstvo zahtevalo mir. In to zelo glasno, izjemno glasno.”
Javnomnenjska raziskava, ki jo je na vzorcu več kot 24.000 anketirancev pred drugim krogom izvedel Romunski center za urbano in regionalno sociologijo (CURS), mu napoveduje zmago s približno 58 odstotki glasov.
Na drugi strani bo 52-letna Lasconi, županja majhnega mesta Campulung v južnih Karpatih in nekdanja novinarka, za zmago potrebovala podporo volivcev, ki so v prvem krogu glasovali za druge kandidate, tudi za Nicolaeja Ciucaja, nekdanjega premierja iz desnosredinske krščansko-liberalne stranke (PNL), ki je prejel 8,8 odstotka glasov.
V sredo so socialdemokrati, PNL, USR in stranka madžarske manjšine UDMR, ki imajo glede na rezultate parlamentarnih volitev večino, v skupni izjavi zapisali, da želijo preprečiti mednarodno osamitev Romunije, ohraniti gospodarski razvoj države in se boriti proti naraščanju življenjskih stroškov, s čimer so nakazali možno prihodnjo vladno koalicijo, je poročal Politico.
Kot poroča AFP, sta neposredno podporo Lasconi izrazila odhajajoči premier Ciolacu in stranka PNL, medtem ko je Georgescuja podprl George Simion, ki je kot vodja skrajno desnega nacionalističnega Zavezništva za enotnost Romunov (AUR), v prvem krogu prejel 14 odstotkov glasov.
Stranka AUR, ki ji je Georgescu nekoč pripadal, je na parlamentarnih volitvah prejšnji teden z 18 odstotki glasov sicer zasedla drugo mesto in s sorodnima skrajno desnima stranka prejela skoraj tretjino glasov.
Analitiki uspeh obeh skrajno desnih kandidatov v prvem krogu pripisujejo prav dejstvu, da ne prihajata iz uveljavljenih političnih strank. Glasovi zanju so izraz protestnega glasovanja proti koaliciji PSD in PNL, ki državo vodi od leta 2021, V tem času je bila v Romuniji inflacija višja od evropskega povprečja, je za Politico povedala Oana Lungescu z britanskega kraljevega inštituta RUSI za obrambna in varnostna vprašanja.
Prvi krog volitev je bil po njenih besedah “potres, ki je preoblikoval romunsko politično pokrajino”. Kot je dodala, je Georgescu po prvem krogu spremenil retoriko in zdaj trdi, da ne nasprotuje Natu in EU, ampak da je naklonjen pogajanjem in zaščiti romunskih interesov.
V romunskem polpredsedniškem sistemu predsednik določa zunanjo in obrambno politiko ter imenuje mandatarja za sestavo vlade, sodeluje pri nadzoru obveščevalnih služb ter na srečanjih voditeljev članic EU in zveze Nato. Kot navaja nemška tiskovna agencija dpa, ima več pooblastil kot nemški zvezni predsednik in manj kot francoski.
