Ukrajinske oblasti so odgovornost za obsežen kibernetski napad, ki se je zgodil v državi pripisale Rusiji. Zveza Nato pa je ob tem že napovedala, da namerava poglobiti kibernetsko sodelovanje z Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah ukrajinskega ministrstva za kulturo in informacijsko politiko so se prva poročila o morebitnih napadih pojavila v ruskih medijih, še preden so jih zaznali v Ukrajini. Zaradi napada so bile številne spletne strani več ur nedosegljive. Šlo naj bi za globalni napad, so pri ministrstvu za izobraževanje zapisali na Facebooku. Preiskavo je že prevzela posebna enota policije za kibernetski kriminal.
Ukrajinski mediji so poročali, da se je pri zunanjem ministrstvu sprva pojavilo sporočilo v ruščini, poljščini in ukrajinščini, ki je med drugim namigovalo na to, da je napad odgovor na prozahodno usmerjenost Ukrajine. V njem je pisalo, da so izbrisali vse osebne podatke in da ne bo mogoče znova priti do njih, hkrati pa so v sporočilu zatrdili, da so vse osebne informacije sedaj javne, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ukrajinske varnostne oblasti so sicer zagotovile, da se napadalci niso dokopali do osebnih podatkov. Več spletnih strani je znova dostopnih, druge bodo kmalu, so dodali. “Vsebine strani niso spremenili in glede ne trenutne ugotovitve niso bili ukradeni osebni podatki,” so sporočili iz SBU.
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenber je v odzivu napovedal pomoč Ukrajini. “V prihodnjih dneh bosta Nato in Ukrajina podpisala sporazum o okrepljenem kibernetskem sodelovanju, vključno z ukrajinskim dostopom do Natove platforme za izmenjavo informacij o zlonamerni programski opremi,” je dejal.
Pomoč Evropske unije je že pred tem napovedal tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Napad se je zgodil v času povečanih napetosti med Rusijo in Zahodom zaradi varnosti v Ukrajini. Zahod Rusijo obtožuje, da je v zadnjih tednih na meji z Ukrajino, ki jo pretresa vojna, namestila tanke, topništvo in približno 100.000 vojakov, kar je po mnenju Nata priprava na invazijo. Moskva trdi, da gre zgolj za odziv na po njenem mnenju vse večjo prisotnost Nata na njenem vplivnem območju. Rusija namreč nasprotuje širitvi vojaške zveze.
Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je v četrtek dejal, da Moskva ne vidi razloga za nov krog varnostnih pogovorov z Zahodom. Dodal je tudi, da Rusija ne izključuje možnosti, da bi v primeru neuspešne diplomacije poslala svoje sile v zaveznico Venezuelo ali Kubo.