AktualnoSvet

Na predsedniških volitvah v Iranu po delnih izidih zmagal ultrakonservativni Raisi

Ultrakonservativni Ebrahim Raisi je pričakovano zmagal na petkovih predsedniških volitvah v Iranu, kažejo delni uradni izidi po skoraj vseh preštetih glasovih. Volilna komisija je sporočila, da je po preštetih “več kot 90 odstotkih glasov” prejel 62,2 odstotka podpore. Pred tem so ostali trije kandidati že priznali njegovo zmago.

Komisija podatka o volilni udeležbi ni objavila, francoska tiskovna agencija AFP pa poroča, da število oddanih glasov nakazuje več kot 53-odstotno udeležbo. Volišča so bila sicer odprta dve uri dlje, da bi med pandemijo covida-19 omogočili čim višjo udeležbo. Poznavalci so pred volitvami napovedovali, da bo volilna udeležba nizka zaradi poziva opozicije k bojkotu, pa tudi zato, ker so volivci izčrpani zaradi dolgotrajne socialne in gospodarske krize. Končne uradne izide naj bi volilna komisija objavila ta konec tedna.

Raisi bo na položaju nasledil zmernega predsednika Hasana Rohanija, ki po dveh mandatih ni smel več kandidirati na volitvah. Prisega novega predsednika je predvidena avgusta.

Že pred objavo delnih izidov so ostali trije kandidati, ki so se na volitvah potegovali za položaj, Raisiju čestitali za zmago. Rohani pa je v televizijskem nagovoru državljanom čestital za izbiro novega predsednika. Imena zmagovalca ni povedal, dejal je le, da ve, da je kandidat prejel zadostno število glasov in da je bil izvoljen ter da mu bo kasneje uradno čestital.

Vrhovni voditelj Irana ajatola Ali Hamenej je po volitvah dejal, da je iranski narod na volitvah znova premagal sovražno propagando medijev “plačancev sovražnika”. Pred volitvami je večkrat pozival rojake, naj premagajo kampanjo pozivov k bojkotu volitev s strani opozicije v izgnanstvu.

Po delnih uradnih izidih je nekdanji poveljnik revolucionarne garde Mohsen Rezaj prejel 11,5 odstotka glasov in se tako uvrstil na drugo mesto. Nekdanji guverner centralne banke Abdolnaser Hemati, med kandidati edini reformist, je prejel 8,3 odstotka glasov, poslanec Amirhosein Gazizadeh-Hašemi pa 3,4 odstotka, poroča AFP.

Raisi je sicer veljal za favorita, potem ko je vplivni svet varuhov zavrnil kandidature njegovih glavnih tekmecev, opozicija pa pozvala k bojkotu volitev.

60-letni klerik Raisi, prvi mož iranskega pravosodja, pripada ultrakonservativnemu taboru, ki ne zaupa Zahodu in o ZDA govori kot o “velikem satanu”. Zanj veljajo ameriške sankcije, v preteklosti pa so ga povezovali z usmrtitvami političnih zapornikov, poroča britanski BBC. Uživa podporo vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja in nekateri iranski mediji ga vidijo kot možnega naslednika 82-letnega Hameneja.

Tožilec je večji del svoje kariere. Na čelo pravosodja so ga postavili leta 2019, ko ga je na predsedniških volitvah premagal Rohani. V tokratni kampanji se je predstavljal kot najboljša oseba za boj proti korupciji in rešitev gospodarskih težav. Mnogi Iranci in organizacije za človekove pravice pa izpostavljajo njegovo vlogo med množičnimi usmrtitvami političnih zapornikov v 80. letih prejšnjega stoletja.

Raisijeva zmaga pomeni, da se bo nekaj mesecev po tistem, ko je demokrat Joe Biden v Beli hiši zamenjal Donalda Trumpa, tehtnica v Teheranu nagnila na drugo stran.

Analitiki sicer menijo, da to verjetno ne bo ogrozilo pogajanj med Iranom in preostalimi podpisnicami jedrskega sporazuma – Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Rusijo in Kitajsko, ki trenutno potekajo na Dunaju.

Posledice Trumpovih sankcij, zaradi katerih je strmoglavila vrednost iranske valute, inflacija je poskočila, brezposelnost pa narasla, so poenotile predsedniške kandidate, ki se strinjajo, da bi moral Iran znova začeti izpolnjevati vse obveznosti iz sporazuma v zameno za odpravo ukrepov.

Raisi se je v televizijskem predvolilnem soočenju izognil prepiranju z reformisti in se je raje osredotočil na gospodarske tegobe Irana.

Iranski mediji so do preteklega meseca predvidevali, da se bo na predsedniških volitvah odvila tekma med Raisijem in zmernim konservativcem Alijem Laridžanijem, ki je Hamenejev svetovalec. Toda svet varuhov je Laridžaniju in drugim težkokategornikom prepovedal kandidaturo. Tisti, ki so ostali v tekmi, pa za Raisija niso predstavljali resnega izziva.

Medtem ko so opozicijske skupine v izgnanstvu na družbenih omrežjih pozivale k bojkotu volitev, je Hamenej pozval Irance, naj se jih udeležijo množično, s čimer bodo izrazili kljubovanje “sovražnikom islama”.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button