Na ponovljenih parlamentarnih volitvah v Berlinu majhno odstopanje od leta 2021

V nekaterih okrajih v Berlinu so v nedeljo potekale ponovljene volitve v zvezni parlament, ki skladno s pričakovanji niso prinesle večjih sprememb, tudi razmerja med strankami se niso znatno spremenila. Je pa bundestag po volitvah manjši za en sedež in ima sedaj 735 poslancev. Volitve iz 26. septembra 2021 so morali ponoviti zaradi več napak.

Glede na izide po preštetju glasovnic z 99,9 odstotka volišč v nemški prestolnici so vladajoča levosredinska Socialdemokratska stranka (SPD) kanclerja Olafa Scholza ter ostali članici vladajoče koalicije Zeleni in liberalci (FDP) izgubile po okoli eno odstotno točko glede na leto 2021. Konservativni krščanski demokrati (CDU) in skrajno desna populistična Alternativa za Nemčijo (AfD) sta po drugi strani pridobili po približno eno odstotno točko, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

SPD ostaja najmočnejša stranka v prestolnici z 22,3 odstotka glasov, tesno ji sledijo Zeleni z 22-odstotno podporo. CDU je v nedeljo dobila 17,2 odstotka glasov, AfD pa 9,4 odstotka. FDP je podprlo 8,1 odstotka volivcev, Levica pa je z 11,5-odstotno podporo skoraj ponovila rezultat z volitev leta 2021, ko je osvojila 11,4 odstotka glasov.

FDP je sicer s tokratnimi volitvami izgubila enega poslanca in jih bo poslej imela 91. S tem se je tudi število sedežev v bundestagu zmanjšalo s 736 na 735. Ostale stranke so ohranile enako število sedežev.

Na nedeljske volitve je bilo pozvanih skoraj 550.000 Berlinčanov. Volilna udeležba na ponovljenem glasovanju je bila 69,5-odstotna, kar je po poročanju dpa najnižja udeležba na volitvah v zvezni parlament v Berlinu po letu 1990.

Da je treba volitve ponoviti na 455 voliščih in okrajih, določenih za glasovanje po pošti, je decembra lani odločilo nemško ustavno sodišče. Na volitvah pred več kot dvema letoma se je namreč zgodilo več napak.

Takrat je na isti dan potekal berlinski maraton, kar je še dodatno prispevalo h kaosu v nemški prestolnici. Ljudje so tisti dan morali dolgo čakati v vrstah, na glasovnicah so bile ponekod napake, drugod jih je celo zmanjkalo. Začasno so morali nekatera volišča zapreti, druga so bila odprta še po uradnem zaprtju ob 18. uri.

Hkrati s parlamentarnimi so leta 2021 potekale tudi volitve v deželni parlament, na katerih so zabeležili podobne nepravilnosti. Deželne volitve so po odločitvi deželnega ustavnega sodišča ponovili februarja lani, prinesle pa so menjavo oblasti na čelu prestolnice. Prvič po 22 letih je župan Berlina postal krščanski demokrat Kai Wegner.

Ponovljene volitve v Berlinu veljajo za uvod v pomembno volilno leto v Nemčiji. 9. junija bodo potekale evropske volitve, septembra pa bodo sledile deželne volitve na Saškem, v Turingiji in Brandenburgu.

Back to top button