Danes minevata dve leti, odkar je v bejrutskem pristanišču v skladišču amonijevega nitrata odjeknila eksplozija, ki je terjala več kot 200 življenj. Preiskava ene najhujših tragedij v libanonski zgodovini je zastala, nesreča in njene posledice pa so v državo, ki se sooča s hudo gospodarsko krizo, vnesle še več politične nestabilnosti.
Eksplozija, v kateri je bilo poškodovanih na tisoče ljudi, je uničila ali poškodovala skoraj polovico prestolnice Libanona. Brez strehe nad glavo je ostalo med 250.000 in 300.000 ljudi.
V skladišču, kjer je odjeknila eksplozija, je bilo nepravilno shranjenih 2750 ton amonijevega nitrata. Gre za umetno gnojilo, ki je že bilo vzrok številnih industrijskih nesreč po svetu, priljubljeno pa je tudi med teroristi kot dodatno gorivo za improvizirane eksplozivne naprave.
Libanonske oblasti so po nesreči začele preiskavo dogodka in razglasile 14-dnevne izredne razmere. Vendar je bila preiskava večkrat blokirana. Glavni preiskovalec Tarek Bitar, ki je v zvezi z odgovornostjo za nesrečo preganjal nekatere vodilne predstavnike države, zaradi vrste tožb, ki so jih proti njemu vložili politični voditelji, postopkov ni mogel nadaljevati, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Oblasti so sicer kasneje sporočile, da je bil vzrok eksplozije malomarnost pri shranjevanju snovi ali tuje vmešavanje z raketo ali bombo. Mednarodno skupnost so zato prosile za fotografije iz zraka in satelitske posnetke, na podlagi katerih bi lahko ugotovili, če so bila v času eksplozije v libanonskem zračnem prostoru letala ali rakete. Prisotnosti slednjih niso nikoli dokazali.
Poleg tega, da je preiskava dogodka zastala, se je sčasoma zmanjšala tudi mobilizacija javnosti v zvezi z njim. Nekaj dni po eksploziji so v Bejrutu sicer izbruhnili protesti, saj so mnogi v dogajanju videli dokončen dokaz nesposobnosti že tako skorumpiranih oblasti. Toda protesti so kasneje zamrli, v zadnjem času pa se demonstracijam v zvezi z odgovornostjo za tragedijo pridružujejo le še sorodniki žrtev.
Skupina strokovnjakov pri ZN je v sredo pozvala Svet ZN za človekove pravica, naj začne mednarodno preiskavo dogodka, saj je po njihovih besedah žrtvam treba zagotoviti pravico.
“Strokovnjaki za človekove pravice, ki so nedavno obiskali Libanon, so ugotovili, da odgovornost za eksplozijo še ni bila ugotovljena, prizadeta območja so še vedno v ruševinah, sredstva mednarodne skupnosti za obnovo pa so komaj začela prihajati do upravičencev,” so zapisali v izjavi in obenem poudarili, da so eksplozija in njene posledice opozorile na sistemske probleme malomarnega upravljanja in razširjene korupcije v državi, navaja AFP.
Pozivu se je pridružilo več kot deset nevladnih organizacij, med njimi Human Rights Watch in Amnesty International. “Zdaj je bolj kot kdaj koli prej jasno, da domača preiskava ne more zagotoviti pravice,” so zapisali predstavniki nevladnih organizacij v skupni izjavi.
V Libanon, ki se sooča z eno najhujših gospodarskih kriz od konca državljanske vojne, so eksplozija in njene posledice vnesle še več politične nestabilnosti. Kmalu po eksploziji je zaradi pritiskov javnosti odstopila vlada.
Maja letos so v državi potekale nove parlamentarne volitve, ki pa niso dale jasnega zmagovalca, saj noben politični blok ni osvojil potrebne večine. Zaznamovala jih je tudi nizka volilna udeležba.
