Pred enim letom so Belorusi volili novega predsednika in upali, da jim bo uspelo s položaja zriniti dolgoletnega predsednika Aleksandra Lukašenka. To se ni zgodilo. Lukašenko se je razglasil za zmagovalca, opozicija s Svetlano Tihanovsko na čelu pa se je podala na ulice. Po mesecih množičnih protestov se je vnema protestnikov vsaj navidez umirila.
Po uradnih podatkih oblasti naj bi Lukašenko, ki bo danes predvidoma nagovoril državljane, prejel 80 odstotkov podpore, a so številni opozarjali na množične napake in prevare pri volitvah in verjeli, da je prava zmagovalka opozicijska kandidatka Tihanovska, ki so ji zmago napovedovale tudi ankete.
Skoraj nemudoma po razglasitvi rezultatov so v Belorusiji izbruhnili množični protesti, ki so kljub ostremu posredovanju oblasti vztrajali tedne. Tihanovska, ki je postala obraz beloruske opozicije, pa je zaradi strahu glede lastne varnosti pobegnila v Litvo. Množični protesti so potem v zadnjih mesecih poniknili, predvsem na račun vztrajne represije in strahu pred zaporom.
Tudi eno leto po volitvah Lukašenko nadaljuje preganjanje vladnih kritikov in aktivistov. Samo ta teden sta bila odmevna dva incidenta – domnevna prisilna vrnitev beloruske atletinje iz olimpijskih iger v Tokiu in sumljiva smrt beloruskega aktivista v Ukrajini.
Poleg odmevnejših mednarodnih primerov pa o aretacijah aktivistov in novinarjev ter prisilnem zaprtju nevladnih organizacij še vedno poročajo tudi iz Belorusije. Nekateri v priporu preživijo le nekaj ur, drugi pa morajo čakati mesece na začetek sojenja. Ravno prejšnji teden se je po skoraj enajstih mesecih od aretacije začelo sojenje vidni predstavnici beloruske opozicije Mariji Kolesnikovi, ki je na meji z Ukrajino raztrgala svoj potni list, da je niso izgnali. Zaradi domnevnega poskusa strmoglavljenja vlade ji sicer grozi do 12 let zapora.
Na množične proteste vsaj v središču Minska ne spominja več veliko. Na uradnih poslopjih visijo beloruske zastave. Kdor pa želi začutiti protest, mora na obrobje v stanovanjske soseske. Približno kilometer od predsedniške palače lahko mimoidoči opazijo nalepke z belo-rdečo-belo zastavo – simbolom opozicije – na semaforjih, drogovih luči, stopniščih in igriščih.
Pred obletnico volitev je Tihanovska na Twitterju pozvala mednarodno skupnost, naj pošlje znak solidarnosti Belorusom, ki se še naprej borijo za demokracijo in svobodo. Podpornike demokratičnega boja v Belorusiji je povabila, da se danes udeležijo shodov, stavbe pa naj osvetlijo v belo-rdečo-beli barvi. “Belorusi ljubijo svojo državo, borijo se za resnico in verjamejo, da je zmaga demokracije blizu,” je dejala.
Ob obletnici volitev je solidarnost z Belorusi izrazila tudi Evropska unija. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je v izjavi v nedeljo pozval režim, naj izpusti več kot 600 političnih zapornikov in se poda na pot političnega procesa, ki bi vodil v pravične in svobodne volitve. “Odprava sankcij EU bo možna šele, ko bodo oblasti v Belorusiji v celoti upoštevale načela demokracije in vladavine prava, spoštovale človekove pravice in končale represijo,” so sporočili v izjavi.
